Preučevana država: Evropska agencija za posebne potrebe in vključujoče izobraževanje
Vrsta učnih težav, ki jih študija primera podpira
1. Težave pri branju in pisanju
– Dokument obravnava tehnologijo, ki je prilagojena učencem z disleksijo, motnjo, ki pogosto poslabša bralne in pisalne spretnosti. Tem učencem lahko pomagajo podporne tehnologije, kot so pretvorba besedila v govor in specializirana programska oprema.
2. Nevrorazvojne težave
– Obravnavana je umetna inteligenca in druga digitalna orodja za učenje, saj se uporabljajo za podporo učnim procesom posameznikov z motnjami avtističnega spektra (ASD). ASD velja za nevrorazvojno motnjo, ki lahko vpliva na socialno interakcijo, komunikacijo, interese in vedenje.
3. Socialno-čustveni izzivi
– Tehnologije, kot sta virtualna resničnost (VR) in obogatena resničnost (AR), se uporabljajo za izboljšanje socialnega in čustvenega učenja, zlasti pri posameznikih z zdravstvenimi stanji, ki so povezana s tema področjema, na primer z ASPD. Te tehnologije lahko simulirajo socialne scenarije ali zagotavljajo nadzorovana okolja za urjenje čustvenega uravnavanja.
4. Splošne ali specifične učne težave
– Na splošno, kar zadeva vključujoče digitalno izobraževanje, to predvideva različne učne težave (splošne in specifične).
Cilji in naloge študije primera
Cilji in naloge dokumenta “Vključujoče digitalno izobraževanje” so povezani s širšim kontekstom agende Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti s cilji trajnostnega razvoja (SDG), kot sta kakovostno izobraževanje (SDG 4) in zmanjševanje neenakosti (SDG 10). Cilj dokumenta je zagotoviti visokokakovostno izobraževanje v splošnih šolah, ki učinkovito izpolnjuje akademske in socialne učne potrebe vseh učencev iz lokalne skupnosti šole. Obravnava dostopnost in vključenost pri digitalnem izobraževanju, pri čemer poudarja univerzalno zasnovo in uporabo podpornih tehnologij (AT) le, če je to potrebno za zagotovitev, da lahko izobraževalna gradiva in okolja v največji možni meri uporabljajo vsi ljudje brez potrebe po prilagoditvi ali specializirani zasnovi.
Kratek opis študije primera
Evropska agencija za posebne potrebe in vključujoče izobraževanje v svojem dokumentu “Digitalno izobraževanje” izvaja obsežne raziskave za razvoj vključujočega pristopa k vključevanju digitalnih tehnologij v izobraževanje. Kljub temu je previdnost omejena na določeno neimenovano ciljno kategorijo, časovno nastanitev in lokacijo. Zdi se, da obravnava vključujoče digitalno izobraževanje na različnih ravneh izobraževanja & različno starih ljudi, s ciljem vključiti digitalne instrumente in metodologije, da bi nudili podporo spektralnim učencem, tudi tistim s posebnimi potrebami. Besedilo lahko temelji na skupnem pogledu izobraževalnih organizacij in tako obravnava ureditev vključujočega okolja z uporabo tehnologije, poleg tega pa ne navaja posebnega časovnega obdobja ali kraja, v katerem naj bi se strategije izvajanja uresničile.
3 Ključna učna načela, ki so bila uporabljena v tej študiji primera za podporo učencem z motnjo v duševnem razvoju
1. Univerzalna zasnova učenja (UDL): UDL je teoretik, ki je usmerjen k izboljšanju in izpopolnitvi poučevanja in učenja, da bi ustrezalo vsem; pri tem se najsodobnejše prednosti črpajo iz razvoja možganov, učenja in digitalnih medijev. Natančno zagotavlja predstavitev različnih materialov, pa tudi delovanje, izražanje in vključevanje, da se zagotovi, da lahko vsi učenci pridejo v stik z učnim načrtom splošnega izobraževanja, so del njega in napredujejo.
2. Kombinirano učenje za vključevanje: Integrirano učenje omogoča uporabo spletnih in neposrednih učnih postopkov. Razvito je ob upoštevanju zahtev širokega občinstva, vključno z učenci iz neprivilegiranih skupin in učenci z učnimi težavami. Zato usposabljanje vključuje zasnovo novih, funkcionalnih interaktivnih digitalnih orodij in učnih tečajev, ki se uporabljajo za vključevanje učencev.
3. Digitalne kompetence in vključevanje: Razvoj digitalnih kompetenc ne pomeni, da učenec zasede vodilni položaj v digitalnem izobraževanju ali družbi, temveč bi bila večja vključenost. V dokumentu je poudarjeno, da je digitalno okolje izhodišče za učenčevo pridobivanje potrebnih spretnosti in kompetenc. Usposobljenost za digitalni prostor bi se morala začeti s komunikacijo, sodelovanjem in varnostjo kot temeljnimi koncepti v vseh digitalnih interakcijah.
Strategije, uporabljene v okviru študije primera
1. Smernice za vključujoče dejavnosti: Študija je vključevala izdelavo načrtov in priporočil za učitelje, ki pripravljajo in obravnavajo razvoj vsebin z digitalnim pripovedovanjem zgodb kot pedagoškim pristopom za zagotavljanje vključujočega učnega prostora za majhne otroke te starosti; 6-10 let.
2. Krepitev spretnosti v srednjem izobraževanju: Osredotočen je bil na izboljšanje spretnosti in kompetenc učiteljev v srednjih šolah pri poučevanju obeh učnih osnov: pismenosti, računske pismenosti in digitalnih spretnosti – s posebnim ozirom na otroke begunce in migrante, ki imajo zaradi prekinitve šolanja in dejstva, da so še vedno potopljeni v proces učenja jezika, v večini primerov vrzeli v izobraževanju.
3. Uporaba igrifikacije: Preučena je bila tudi uporaba igrifikacije kot orodja za izboljšanje ne le učljivosti, temveč tudi dejanske kakovosti branja in matematike, saj imajo učenci prav na tem področju lahko težave. Spletne igre za več igralcev se pojavljajo kot sredstvo za usposabljanje in razvoj socialnih interakcij za osebe z motnjami avtističnega spektra(ASD), ki jim pomagajo pri hitrem učenju in boljšem vključevanju v socialni proces.
4. Prilagojena učna okolja: Vključevanje tehnologije v učni načrt je prizadevanje, da bi učencem omogočili prilagojeno izobraževalno izkušnjo v skladu z njihovimi edinstvenimi potrebami. V tem procesu uporabe se uporabljajo prilagodljivi učni sistemi, saj spreminjajo vsebino in tempo, da ustrezajo napredku in podrobnim zahtevam učenca.
5. Strokovni razvoj za izobraževalce: Prizadevanje za usposabljanje zaposlenih in strokovni razvoj pedagogov tako za njihovo informiranost kot za sposobnost uporabe digitalne tehnologije in vključujoče pedagogike. To se izvaja zato, da se učitelji znajdejo v središču pozornosti številnih učnih kompetenc, tako da lahko učinkovito ukrotijo različne učence, vključno s tistimi z učnimi težavami.
6. Platforme za sodelovalno učenje: Z uporabo digitalnih platform za skupinske dejavnosti, povezane s sodelovalnim učenjem, se učenci povežejo za izvajanje projektov, nalog in drugih akademskih nalog. Zato lahko služijo kot osnova za dodatne priložnosti za medsebojno učenje, pri katerem lahko učenci z različnimi spretnostmi usmerjajo druge.
7. Orodja za ocenjevanje in povratne informacije: Namestitev digitalnih orodij za stalno formativno ocenjevanje in povratne informacije kot mehanizem za spremljanje učencev z učnimi težavami. Ta orodja povečujejo učinkovitost učenja in poučevanja, saj so povratne informacije za učence takojšnje, učitelji pa imajo čas, da odločno ukrepajo in ponudijo vse, kar učenec potrebuje.
8. Dostopne vsebine in viri: Delo na področju zagotavljanja digitalnih učnih virov, ki jih lahko uporabljajo vsi učenci, zlasti tisti, ki se soočajo z učnimi težavami. To vključuje predvsem uporabo orodij univerzalnega oblikovanja, kot so nebesedne funkcije, ki so prilagodljive in jih je mogoče prilagoditi različnim potrebam uporabnikov, na primer pretvorba besedila v govor, prilagodljiva velikost besedila in možnosti barvnega kontrasta.
Rezultati in učinek
- Ocena vključuje spremljanje političnih pogojev, ki lahko podpirajo ali ovirajo razvoj vključujočega izobraževanja v šolah, s posebnim poudarkom na vključevanju digitalnega izobraževanja. Upošteva tudi, kako lahko digitalizacija vpliva na proces spremljanja, pri čemer predlaga uporabo digitalnih instrumentov za zbiranje podatkov, ki zagotavljajo posodobljene podatke za upravljanje sistema. Poleg tega študija obravnava uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v vključujočem izobraževanju, zlasti na podeželju, in njen potencial za zmanjšanje pomanjkljivosti ali poglobitev digitalnega razkoraka.
- Ocenjevanje se izvaja na nacionalni in regionalni ravni ter se osredotoča na razširitev vsebine spremljanja na komponente, povezane z digitalnim izobraževanjem. Ta pristop na dveh ravneh omogoča celovito razumevanje, kako je mogoče digitalno izobraževanje vključiti v širši izobraževalni prostor in kako vpliva na učence v različnih okoljih.
Zakaj je lahko ta študija primera koristna za projektno raziskavo?
1. Uporablja se kot primer na fakulteti: V okviru raziskovalnega dela se lahko opredeli model, ki ga je vredno posnemati v izobraževalnih ustanovah, zlasti na kolidžu, da bi ugotovili, kako je lahko digitalno izobraževanje vključujoče. Omogoča nam izmenjavo uspešnih metod in praks, ki bi jih lahko spremenili, izvajali ali vključili v lokalni razvoj učnih načrtov, ki so namenjeni različnim vrstam učencev.
2. Rezultat inšpekcijskega pregleda: Ukazi, ki izhajajo iz študije, so lahko rezultat sistematičnega ocenjevanja ali vrednotenja tehnik digitalnega učenja v točno določeni regiji ali ustanovi. Ti izsledki lahko pomagajo oblikovalcem politike, učiteljem ali administratorjem, da spoznajo stanje digitalne pismenosti in tisto, ki zahteva več raziskav in izboljšav.
3. Povratne informacije učencev: Študija povratnih informacij in učencev, da bi ugotovili učinkovitost in učinek novih digitalnih izobraževalnih strategij. Te povratne informacije so katalizator vrednotenja učinkovitosti inkluzivnega izobraževanja in omogočajo jasno razumevanje načina izvajanja metod za zadovoljitev vseh različnih potreb učencev.
4. Raziskava deluje kot oblika ocenjevanja inkluzivnih digitalnih izobraževalnih strategij z ugotavljanjem, kaj je koristno in kaj ne. Ocenjuje, ali je uporaba številnih digitalnih orodij in različnih izobraževalnih tehnik učinkovita pri ustvarjanju vključujočega učnega okolja in je lahko v veliko pomoč pri izboljšanju izobraževalnih procesov.
Prenosljivost
– Miselnost univerzalnega oblikovanja poudarja namene tako izobraževalnih okvirov kot okolij, da bi orodja in prostore lažje uporabljali vsi učenci na enak način.
– Projekt za povečanje količine spletnih OER, ki so namenjeni učencem invalidom, tako da jim omogočimo dostop do izobraževalnih gradiv, ki se lahko nato uporabijo kot primer dostopnega učenja v različnih okoljih in tudi za različno občinstvo.
– Strateško načrtovanje projekta v skladu s političnim pristopom preprečevanja, posredovanja in kompenzacije, katerega cilj je preprečevanje izključenosti v izobraževanju z ustvarjanjem vključujočih izobraževalnih okolij, posredovanje, kadar je to potrebno, in izvajanje posebnih kompenzacijskih ukrepov v redkih primerih, ko predhodni ukrepi ne morejo priti z dovolj visoke družbene ravni, da bi odpravili vir izključenosti.
Viri, uporabljeni kot del študije primera
1. Uporaba mobilnih naprav kot podporne tehnologije (AT): Naprave, ki jih lahko dodamo na seznam, so pametni telefoni, tablični računalniki in pametne ure, ki imajo vpliv na podporo intervencijam, opomnike za napredek, pomoč pri razpoloženju ali samoregulaciji in upravljanju nalog. Ta orodja zagotavljajo, da pomoč podpornih naprav doseže vsakogar z nizkocenovno in za uporabo preprosto možnostjo, zlasti v državah v razvoju.
2. Virtualna resničnost (VR) in razširjena resničnost (AR): To sta tehnologiji, ki sta zasnovani tako, da ponujata zanimivo in prilagojeno učno okolje, ki lahko spodbudi prilagodljivo učenje. To se doseže z olajšanjem učnih nalog, knjiženjem in ocenjevanjem napredka učencev. VR in AR lahko z dodajanjem dodatnega konteksta ali vsebine oblikujeta realni svet v virtualnega in tako olajšata vse težavne vidike učenja za osebe s posebnimi potrebami.
3. Strokovno znanje s področja izobraževalnega računalništva: Ker je računalništvo postalo ključnega pomena, se je pojavilo delo za usposobljene strokovnjake, od katerih se pričakuje, da bodo zagotavljali svetovanje vladnim odločevalcem in popularizirali uporabo tehnologije pri poučevanju za prilagajanje učencem s posebnimi potrebami.
Kritična vprašanja
1. Dostop in digitalni razkorak: Ključna ovira je zagotoviti, da je spletno izobraževanje dostopno vsem učencem ne glede na njihovo ozadje in učencem z različnimi učnimi potrebami. Še vedno se zdi, da je velik digitalni razkorak glavni razlog za velike razlike v dostopu do visokokakovostnega izobraževanja.
2. Univerzalno oblikovanje in podporne tehnologije: Glavna točka je v čudenju, zakaj ni enotnega standarda oblikovanja za izobraževalna orodja, ki bi jih morali imeti možnost uporabljati vsi, tudi invalidi. Pomožne tehnologije bodo ustrezno odgovorile le, če bo njihova raven z učenci in produkcijo, ne da bi proizvajale odvisnost ali izključenost.
3. Usposabljanje in podpora učiteljem: Učitelji morajo biti dobro pripravljeni, zlasti pa imeti dostop do potrebnih virov za opolnomočenje digitalnih orodij in s tem za vključujoče izobraževanje. Če imajo šolski učitelji in izobraževalno osebje omejene digitalne kompetence in/ali izobraževalni sistem ne nudi zadostnega servisiranja in strokovnega znanja glede uporabe podpornih tehnologij, je izvajanje strategije vključevanja lahko problematično.
Kakršno koli dodatno znanje, ki ga lahko pridobimo iz tega primera študije primera
1. Vključevanje inovativnih tehnologij: Tehnologije v kombinaciji z virtualno resničnostjo, razširjeno resničnostjo in umetno inteligenco imajo ogromen potencial, da učni proces dvignejo na bolj zanimivo in uporabno raven. Te tehnologije zagotavljajo ustvarjalne in inovativne načine, ki se uporabljajo za predstavitev informacij in jih je mogoče prilagoditi, da izpolnjujejo različne zahteve učencev. Dokazujejo, da je pri učenju še veliko prostora za rešitve, ki temeljijo na tehnologiji.
2. Potreba po stalnem vrednotenju in izboljševanju: Študija primera ponazarja prednost ponavljajočega se vrednotenja in izmenjave mnenj, da bi ugotovili, ali digitalne izobraževalne strategije delujejo. Sprotno spremljanje nam omogoča, da zajamemo učinek teh strategij na dosežke učencev, in nam kot tako pomaga pri odločanju o tem, kako jih izboljšati.
3. Vzpostavljanje partnerstev in sodelovanja: Predpogoj za razvoj digitalnega izobraževanja, ki je vključujoče, je vključevanje vseh vpletenih subjektov, ki lahko segajo od izobraževalnih ustanov do ponudnikov izobraževanja in oblikovalcev politik. Partnerstva omogočajo, da si matični subjekti pomagajo z osebjem, strokovnim znanjem in najboljšimi tehnologijami, da izobraževalni projekti postanejo dobri in dosežejo več ljudi.
4. Osredotočenost na digitalne kompetence in pismenost: Nemogoče je, da ne bi opazili dejstva, da bodo morali biti z njimi opremljeni tudi izobraževalci, saj je v svetu, ki postaja vse bolj digitalen, potrebna samozadostna usposobljenost. Ker se doba poučevanja v okolju razvija in se način izobraževanja premika v smeri uporabe digitalnih tehnologij za poučevanje in učenje, mora humanizacija tega procesa vključevati usposabljanje in strokovni razvoj tako učiteljev kot učencev na področju digitalne pismenosti.
5. Obravnavanje digitalnega razkoraka: Študija poudarja pomembnost vprašanja digitalnega razkoraka, zlasti glede vseh možnih učencev iz različnih okolij. Vsi potrebujejo podoben dostop do digitalnega izobraževanja, ne glede na to, ali gre za njihov SES ali izobraževalne potrebe. Da bi to konkretno ponazorili, predlagamo vrsto ukrepov, ki zagotavljajo, da so digitalna orodja in viri na voljo, so poceni in jih je mogoče po potrebi spremeniti.
Dodatne informacije ali viri
- Evropska agencija za posebne potrebe in vključujoče izobraževanje: uradna spletna stran Evropske agencije za posebne potrebe in vključujoče izobraževanje.
- Unescova digitalna vključenost: Unescova uradna spletna stran z razdelki in pobudami, osredotočenimi na digitalno vključevanje in izobraževanje.
- Spletni odprti izobraževalni viri (OER): OER: Open Education Consortium, MERLOT ali podobne platforme, ki ponujajo odprte izobraževalne vire.
- Strokovni razvoj in usposabljanje: Poiščite EdWeb, Coursera ali druge izobraževalne platforme za tečaje in programe usposabljanja o vključujočem izobraževanju in tehnologiji.
- Konference o tehnologiji in izobraževanju: Za informacije o konferencah, urnike in vire: International Society for Technology in Education (ISTE).
