{"id":7288,"date":"2024-09-13T13:07:10","date_gmt":"2024-09-13T13:07:10","guid":{"rendered":"https:\/\/focus-project.eu\/gledalisce-v-anglescini-teorija-in-uporaba-komunikacijskega-pristopa-za-lazje-usvajanje-tujega-jezika-za-ucence-s-posebnimi-ucnimi-motnjami\/"},"modified":"2024-09-13T13:07:10","modified_gmt":"2024-09-13T13:07:10","slug":"gledalisce-v-anglescini-teorija-in-uporaba-komunikacijskega-pristopa-za-lazje-usvajanje-tujega-jezika-za-ucence-s-posebnimi-ucnimi-motnjami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/gledalisce-v-anglescini-teorija-in-uporaba-komunikacijskega-pristopa-za-lazje-usvajanje-tujega-jezika-za-ucence-s-posebnimi-ucnimi-motnjami\/","title":{"rendered":"Gledali\u0161\u010de v angle\u0161\u010dini: teorija in uporaba komunikacijskega pristopa za la\u017eje usvajanje tujega jezika za u\u010dence s posebnimi u\u010dnimi motnjami"},"content":{"rendered":"<p><strong>Preu\u010devana dr\u017eava<\/strong>: Italija<\/p>\n<p><strong>Vrsta u\u010dnih te\u017eav, ki jih \u0161tudija primera podpira <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Splo\u0161ne ali specifi\u010dne u\u010dne te\u017eave<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Cilji in naloge \u0161tudije primera<\/strong><\/p>\n<p>\u0160tudija izhaja iz izku\u0161enj z uporabo gledali\u0161kih jezikov pri pou\u010devanju in u\u010denju angle\u0161\u010dine za u\u010dence petih razredov osnovne \u0161ole, vklju\u010dno z u\u010denci s posebnimi potrebami. Pot je bila strukturirana na podlagi predpostavke, da se lahko kurikularna dejavnost pou\u010devanja tujega jezika skoraj v celoti razvija v jeziku, tudi pri mlaj\u0161ih u\u010dencih ali u\u010dencih s posebnimi potrebami: To je odgovor na naravno (ali neposredno) metodo pou\u010devanja z &#8220;jezikovno potopitvijo&#8221;, po kateri se &#8220;drugi ali tuji jezik lahko u\u010di po isti poti kot usvajanje maternega jezika&#8221; z &#8220;izklju\u010dno uporabo u\u010dnega jezika, odsotnostjo eksplicitne formalizacije razli\u010dnih slovnic (do katere se pride v kasnej\u0161i fazi u\u010dnega procesa), velikim poudarkom na fonolo\u0161ki razse\u017enosti&#8221;. Ta postane konkreten na\u010din &#8220;delovanja v jeziku&#8221; zaradi kombinacije mimi\u010dnih, gestualnih, proksemi\u010dnih, ikoni\u010dnih, ekspresivnih kodov glasu in obraza, glasbenih. Poleg tega je bilo dokazano, da lahko uporaba tak\u0161nih neverbalnih jezikov aktivira temeljne procese na splo\u0161nej\u0161i poti u\u010denja in usposabljanja osebe, kot so afektivni procesi (motivacija, pozornost, zanimanje), kognitivni procesi (jezikovni, logi\u010dni, socialni, kulturni) in vedenjski procesi (mimika, geste, manipulacija). Drugi element, ki velja za temeljnega: pomen sodelovalnih dejavnosti, izobra\u017eevalnega na\u010dina, ki pri podpiranju varnej\u0161ega in skupnega pridobivanja znanja omogo\u010da izkustvene in operativne vidike, ki motivirajo in posplo\u0161ujejo ter kontekstualizirajo vsebine (JohnsonD.R. in Johnson R.T., 2005).<\/p>\n<p>Pri predhodnem opazovanju so u\u010denci s posebnimi potrebami, stari od 5 do 11 let, v primerjavi s svojimi vrstniki pokazali zgodnje te\u017eave pri reprodukciji angle\u0161kih fonemov ob razli\u010dnih prilo\u017enostih, ko so morali tvoriti besede, stavke in izraze v tem jeziku; prav tako so imeli te\u017eave pri pomnjenju in iskanju besedi\u0161\u010da in struktur; te\u017eave pri pisanju so bile \u0161e ve\u010dje: te\u017eave pri pravilnem in pravo\u010dasnem prepisovanju besed in besedil s table; pravopisne napake, \u010detudi po danem vzorcu; samostojno pisanje, ki se je dr\u017ealo izgovarjave; izjemna po\u010dasnost; te\u017eave pri povezovanju pisne in ustne oblike; zamenjava homofonnih (vendar ne homografskih) besed in zvokov, ki jih je treba razlikovati glede na kontekst; te\u017eave pri branju.<\/p>\n<p>U\u010denci s posebnimi potrebami so imeli tudi te\u017eave (veliko ve\u010dje kot njihovi vrstniki) pri prepoznavanju tujega jezika kot funkcionalnega na\u010dina u\u010dinkovitega sporazumevanja; zdelo se je, da ga dojemajo bolj kot nadgradnjo, ki jo &#8220;umetno&#8221; predlaga u\u010ditelj.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kratek opis \u0161tudije primera<\/strong><\/p>\n<p>V tej \u0161tudiji je sodelovalo 138 u\u010dencev, starih od 5 do 12 let (10 u\u010dencev je imelo diagnozo SEN, 2 u\u010denca ADHD).<\/p>\n<p>Pri pouku v razredu (od ene do dveh ur na teden) se predlaga besedi\u0161\u010de in strukture, povezane z vsakim u\u010dnim ciljem, s pomo\u010djo kontekstualiziranih situacij s slikami in risankami, posnemanja in stalne uporabe (poleg u\u010ditelja, ki stalno govori v angle\u0161\u010dini) mehani\u010dnih pripomo\u010dkov (zgo\u0161\u010denke, avdio kasete, video posnetki) z rojenimi govorci angle\u0161\u010dine. V drugi fazi so otroci po razumevanju v kontekstu ponovno predlagali besedi\u0161\u010de in strukture za izvr\u0161ilno reprodukcijo. besedi\u0161\u010de in strukture so vadili v kolektivni ustni produkciji, nato pa z delom v parih, ki jim je omogo\u010dilo samostojno delo v sodelovalni in trajni situaciji (Topping, 1997), ki ponuja prilo\u017enost za ponovljeno in samostojno ustno produkcijo, za\u017eeleno pri u\u010denju tujih jezikov (in ki bi se v kolektivni situaciji zmanj\u0161ala glede na \u010das produkcije). Po zapomnitvi ustne oblike se v drugem razredu in naprej pri branju predlaga pisna oblika, ki je povezana z njenim ustnim izra\u017eanjem. V zadnjem koraku u\u010denci glasno berejo pisne oblike (razen u\u010dencev s posebnimi potrebami: to namesto njih opravijo njihovi &#8220;tutorji&#8221; ali pa izvajajo tiho branje s slovar\u010dkom angle\u0161kih besed, ki ga spremljajo slike, da bi nadomestili te\u017eave).<\/p>\n<p>Uporabljene so bile tudi sodelovalne skupine, organizirane kot skupine z lastno identiteto in lastnimi cilji, ki so na za\u010detku na igriv in sodelovalen na\u010din opravljale naloge ustnega in pisnega u\u010denja in predelovanja vsebin (dru\u017eabne igre, besedne igre, igre s kartami; izdelava stenskih plakatov, ki predstavljajo besede, povezane s slikami, majhne tematske sestavke, slovar\u010dke angle\u0161kih izrazov, povezanih s slikami). Ta metoda je omogo\u010dila, da se na motivacijski na\u010din predlagajo vaje v pisni in ustni produkciji (namenjene pomnjenju besed in njihovemu \u010drkovanju, izdelavi podpornih in kompenzacijskih gradiv in pripomo\u010dkov).<\/p>\n<p>Pri starostni skupini 5-6 let je bil v smislu proksemike in kinestetike v ospredju zelo interaktiven na\u010din, saj je bil cilj u\u010denja jezika osredoto\u010den na ustno u\u010denje jezika in pridobivanje besednega zaklada, sprva pri razumevanju, postopoma pri skupinski produkciji, ki je \u0161ele nato postala individualna in samostojna. Dejavnost je torej temeljila na za\u010detnem predlogu preprostih jezikovnih struktur, ki jih je u\u010ditelj zdru\u017eil z dejanji, ki so jih otroci spontano posnemali. Med predlaganimi cilji je bilo tudi razumevanje gibalnih glagolov, ki so ga otroci izvajali v obliki igre. Nato je bilo mogo\u010de uporabiti vrsto &#8220;formatov&#8221;, s katerimi so otroci &#8220;izvajali&#8221; zahteve in ukaze za dejanja ali razlagali zna\u010dilna ravnanja znanih likov in \u017eivali (npr. Miki Mi\u0161ke). Druga interaktivna metoda je bila uporaba tradicionalnih angle\u0161kih in neangle\u0161kih plesov, ki so ujemali dejanja z besedami: otroci so reproducirali zaporedje gest, s \u010dimer so hkrati dostopali do poslu\u0161anja in pomena z indukcijo; nato so spontano razvijali in povezovali reprodukcijo ustnega jezika v razli\u010dnih obdobjih od otroka do otroka. Opozoriti je treba, da se je zdelo, da je bilo pri reprodukciji istih besed v kombinaciji samo z gestami, brez glasbenega vidika, pomnjenje besed te\u017eje.<\/p>\n<p>Za produkcijo (ki se ve\u010dinoma odvija od \u0161estega leta dalje) so bile uporabljene maske in lutke, s katerimi so otroci odigrali zelo kratke dialoge in akcije, pri \u010demer so posnemali predloge u\u010ditelja in predstavljene risanke, ki so spremljale dialoge, poslu\u0161ali pa so jih z zgo\u0161\u010denke z maternim govorcem angle\u0161kega jezika. Otroci so seveda ponavljali intonacijo in naglas.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>3 Klju\u010dna u\u010dna na\u010dela, ki so bila uporabljena v tej \u0161tudiji primera za podporo u\u010dencem z motnjo v du\u0161evnem razvoju<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Izvajanje nalog za simulacijo pogovorov, povezanih z resni\u010dnimi \u017eivljenjskimi situacijami<\/li>\n<li>Uporaba ve\u010djezi\u010dnih pristopov<\/li>\n<li>U\u010denje s potopitvijo<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Strategije, uporabljene v okviru \u0161tudije primera<\/strong><\/p>\n<p>Glede na \u0161tudijo ima klju\u010dno vlogo uporaba prakti\u010dne, ve\u010d\u010dutne in ve\u010djezi\u010dne didaktike, pri kateri je v ve\u010d jezikih vklju\u010dena tudi neverbalna (mimi\u010dno-gestualna, ikoni\u010dna, glasbena &#8230;), saj lahko izbolj\u0161a u\u010denje (in ne le jezikovno, temve\u010d splo\u0161nej\u0161o &#8220;plasti\u010dnost&#8221; in prenosljivost u\u010denja, Dodman, 2005), ker daje prednost komponenti operativnosti in vizualizacije v okviru raznolikosti u\u010dnih stilov. Gledali\u0161ka igra omogo\u010da &#8220;resni\u010dno&#8221; do\u017eivljanje konkretnih vsakdanjih situacij, kar otroku omogo\u010da, da &#8220;\u017eivi&#8221; jezik, namesto da bi ga usvojil kot nekaj, kar se &#8220;mora&#8221; nau\u010diti in kar ima malo skupnega z &#8220;njegovimi&#8221; resni\u010dnimi izku\u0161njami.<\/p>\n<p>Uporabljene gledali\u0161ke tehnike se nana\u0161ajo na koncepta <em>formata <\/em>in <em>drame<\/em>. <em>Format <\/em>(Bruner, 1975) se nana\u0161a na strukturirane, ponavljajo\u010de se in predvidljive mikrosituacije, ki so skupne odraslemu in otroku in so bistvene za usvajanje prvega jezika ter jih je mogo\u010de veljavno uporabiti pri u\u010denju drugega jezika v obliki na\u0161tevalnih formatov (rutina povezovanja besed z dejanji) in pripovednih formatov (npr. pravljice, otro\u0161ke pesmice s povezovanjem gibov) (Taeschner, 1993). Na ta na\u010din lahko otroci v prvi osebi predstavijo in &#8220;sodelujejo&#8221; pri pripovedih, zgodbah in povedih, tako da vsaka beseda ali stavek ustreza istemu mimi\u010dno-tekstualnemu izrazu; razumevanje poteka postopoma, pri \u010demer se besede povezujejo s pomenom eksplicitnih gest (ki jih ni treba &#8220;prevajati&#8221; v materni jezik). <em>Drama <\/em>je gledali\u0161ka vrsta predstavitvenega na\u010dina (Cangi\u00e0, 1998), ki se lahko pri pouku uporablja za &#8220;uprizarjanje&#8221; igranja vlog, intervjujev, predstavitev likov v procesu uporabe in razvijanja struktur, ki se do\u017eivljajo v prvi osebi in uporabljajo (na postopoma bolj prilagodljiv na\u010din) v razli\u010dnih mo\u017enih situacijah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Rezultati in u\u010dinek<\/strong><\/p>\n<p>Vsi otroci so sodelovali in izku\u0161njo ozna\u010dili kot pozitivno in spodbudno. Spontano so zahtevali uporabo gledali\u0161kega in komunikacijskega na\u010dina pri vseh obravnavanih temah. Raznolikost uporabljenih verbalnih in neverbalnih jezikov je omogo\u010dila ve\u010dkratno vadbo dolo\u010denega besedi\u0161\u010da in struktur, ne da bi se pri tem dolgo\u010dasili, ter njihovo ustrezno uporabo v posameznih okoli\u0161\u010dinah; gledali\u0161ki na\u010din je omogo\u010dil uporabo predlaganih jezikovnih izrazov v prakti\u010dnih situacijah, kar je prispevalo ne le k njihovemu bolj\u0161emu utrjevanju, temve\u010d tudi k spoznavanju njihove uporabnosti v kontekstu uporabe.<\/p>\n<p>\u0160tudija se trenutno poglablja s primerjalno analizo razli\u010dnih najprimernej\u0161ih in naju\u010dinkovitej\u0161ih u\u010dnih metod za motivacijo in u\u010denje angle\u0161\u010dine otrok z motnjami v du\u0161evnem razvoju in njihovih vrstnikov. Do zdaj so namre\u010d vsi ogro\u017eeni u\u010denci z diagnozo SLD dosegli minimalne u\u010dne cilje, ki so jih dolo\u010dili razli\u010dni razredi pri pouku angle\u0161\u010dine. Prav tako se zdi primerno, da se \u0161tudija raz\u0161iri longitudinalno, da se preveri uporabnost in metode uporabe glede na poznej\u0161e starosti in bolj artikulirane cilje u\u010denja jezika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zakaj je lahko ta \u0161tudija primera koristna za projektno raziskavo?<\/strong><\/p>\n<p>Avtorji so dali prednost komunikacijskemu in ne analiti\u010dno-strukturnemu pristopu pou\u010devanja. Zato sta se raje kot na pisno izra\u017eanje osredoto\u010dila na razumevanje in ustno izra\u017eanje. Ta izbira je lahko zelo koristna tako za u\u010dence, ki so v za\u010detni fazi usvajanja jezika, kot za u\u010dence z u\u010dnimi te\u017eavami.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Prenosljivost<\/strong><\/p>\n<p>Na splo\u0161no se prenosljivost \u0161tudije razteza preko specifi\u010dnega konteksta raziskave in vpliva na izobra\u017eevalne prakse, razvoj u\u010dnih na\u010drtov, usposabljanje u\u010diteljev, pobude za vklju\u010dujo\u010de izobra\u017eevanje, raziskovalna prizadevanja, prizadevanja skupnosti in politi\u010dne odlo\u010ditve, povezane s pou\u010devanjem in u\u010denjem jezikov.<\/p>\n<p>Prenosljivost te \u0161tudije o uporabi gledali\u0161kih jezikov pri pou\u010devanju in u\u010denju angle\u0161\u010dine v razredih osnovne \u0161ole, vklju\u010dno z u\u010denci s posebnimi potrebami), se lahko ka\u017ee na ve\u010d na\u010dinov:<\/p>\n<ul>\n<li>Izobra\u017eevalne prakse: Ugotovitve \u0161tudije lahko pomagajo izobra\u017eevalni praksi, saj dokazujejo u\u010dinkovitost vklju\u010devanja gledali\u0161kih jezikov v pou\u010devanje angle\u0161\u010dine. U\u010ditelji v osnovnih \u0161olah in drugod lahko prilagodijo in izvajajo podobne strategije, da bi izbolj\u0161ali rezultate u\u010denja jezikov za razli\u010dne skupine u\u010dencev.<\/li>\n<li>Razvoj u\u010dnega na\u010drta: Vpogled v \u0161tudijo lahko prispeva k razvoju jezikovnih u\u010dnih na\u010drtov, ki dajejo prednost izkustvenim in interaktivnim u\u010dnim pristopom. Oblikovalci u\u010dnih na\u010drtov lahko v programe angle\u0161kega jezika vklju\u010dijo elemente drame in gledali\u0161\u010da ter tako poskrbijo za razli\u010dne u\u010dne stile in sposobnosti.<\/li>\n<li>Usposabljanje u\u010diteljev: \u0160tudija lahko slu\u017ei kot osnova za oblikovanje programov profesionalnega razvoja za u\u010ditelje, ki naj bi jih opremili s potrebnimi ve\u0161\u010dinami in znanjem za vklju\u010devanje gledali\u0161kih jezikov v njihovo pedago\u0161ko prakso. Usposabljanja se lahko osredoto\u010dijo na tehnike izvajanja dejavnosti, ki temeljijo na drami, in strategije za podporo u\u010dencem s posebnimi potrebami pri u\u010denju jezikov.<\/li>\n<li>Vklju\u010dujo\u010de izobra\u017eevanje: S poudarjanjem prednosti gledali\u0161kih jezikov za u\u010dence s posebnimi potrebami \u0161tudija spodbuja vklju\u010dujo\u010de izobra\u017eevalne prakse, ki dajejo prednost razli\u010dnim potrebam vseh u\u010dencev. \u0160ole in izobra\u017eevalne ustanove lahko ugotovitve uporabijo za ustvarjanje vklju\u010dujo\u010dih u\u010dnih okolij, v katerih lahko vsak u\u010denec dobro uspeva in aktivno sodeluje pri dejavnostih u\u010denja jezikov.<\/li>\n<li>Raziskave in inovacije: \u0160tudija prispeva k raziskovanju inovativnih pristopov k pou\u010devanju in u\u010denju jezikov. Raziskovalci lahko na podlagi ugotovitev opravijo nadaljnje raziskave o u\u010dinkovitosti dramske pedagogike v razli\u010dnih okoljih in pri razli\u010dnih populacijah u\u010dencev. Vklju\u010devanje skupnosti: \u0160tudija lahko olaj\u0161a sodelovanje med \u0161olami, skupnostmi in kulturnimi organizacijami za spodbujanje u\u010denja jezikov z gledali\u0161kimi izku\u0161njami.<\/li>\n<li>Pobude v skupnosti, kot so dramske delavnice in jezikovni klubi, lahko u\u010dencem zagotovijo dodatne prilo\u017enosti za smiselno in prijetno ukvarjanje z angle\u0161\u010dino.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kriti\u010dna vpra\u0161anja <\/strong><\/p>\n<p>\u0160tudija se izvaja s primerjalno analizo razli\u010dnih najprimernej\u0161ih in naju\u010dinkovitej\u0161ih u\u010dnih metod za motiviranje in pou\u010devanje angle\u0161\u010dine otrok s posebnimi potrebami in njihovih vrstnikov. Do zdaj so namre\u010d vsi ogro\u017eeni u\u010denci z diagnozo SEN dosegli minimalne u\u010dne cilje, ki so jih dolo\u010dili razli\u010dni razredi angle\u0161kega jezika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Preu\u010devana dr\u017eava: Italija Vrsta u\u010dnih te\u017eav, ki jih \u0161tudija primera podpira Splo\u0161ne ali specifi\u010dne u\u010dne te\u017eave &nbsp; Cilji in naloge \u0161tudije primera \u0160tudija izhaja iz izku\u0161enj z uporabo gledali\u0161kih jezikov pri pou\u010devanju in u\u010denju angle\u0161\u010dine za u\u010dence petih razredov osnovne \u0161ole, vklju\u010dno z u\u010denci s posebnimi potrebami. Pot je bila strukturirana na podlagi predpostavke, da [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":5885,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[438,434,471,441,444,436,440,442,435,447,437],"tags":[],"class_list":["post-7288","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-branje-sl","category-jezik-sl","category-komunikacijski-pristop-z-gledaliscem","category-motivacija-sl","category-pravopis-pisanje-sl","category-razvoj-besedisca-sl","category-tekocnost-sl","category-uporaba-razlicnih-besedil-pripovednih-opisnih-razlagalnih-sl","category-ustni-jezik-sl","category-zaporedne-vaje-za-slog-pisne-konvencije-izbiro-besed-skladnjo-in-slovnico-sl","category-znanje-govorjenega-jezika-sl"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7288","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/8"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7288"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7288\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5885"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7288"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7288"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7288"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}