{"id":7237,"date":"2024-09-13T13:25:21","date_gmt":"2024-09-13T13:25:21","guid":{"rendered":"https:\/\/focus-project.eu\/izboljsanje-prepoznavanja-besedisca-pri-ucencih-tujega-jezika-z-ucnimi-tezavami-in-brez-njih-ucinki-veckomponentnega-intervencijskega-pristopa-s-pripovedovanjem-zgodb\/"},"modified":"2024-09-13T13:25:21","modified_gmt":"2024-09-13T13:25:21","slug":"izboljsanje-prepoznavanja-besedisca-pri-ucencih-tujega-jezika-z-ucnimi-tezavami-in-brez-njih-ucinki-veckomponentnega-intervencijskega-pristopa-s-pripovedovanjem-zgodb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/izboljsanje-prepoznavanja-besedisca-pri-ucencih-tujega-jezika-z-ucnimi-tezavami-in-brez-njih-ucinki-veckomponentnega-intervencijskega-pristopa-s-pripovedovanjem-zgodb\/","title":{"rendered":"Izbolj\u0161anje prepoznavanja besedi\u0161\u010da pri u\u010dencih tujega jezika z u\u010dnimi te\u017eavami in brez njih: U\u010dinki ve\u010dkomponentnega intervencijskega pristopa s pripovedovanjem zgodb"},"content":{"rendered":"

Preu\u010devana dr\u017eava: Nem\u010dija <\/strong><\/p>\n

Cilji in naloge dobre prakse<\/strong><\/p>\n

Namen \u010dlanka je oceniti u\u010dinke ve\u010dkomponentne intervencije na pridobivanje besedi\u0161\u010da. Natan\u010dneje, \u0161tudija raziskuje, kako lahko kombinacija pripovedovanja zgodb, bliskovnih kartic in sistema nagrajevanja izbolj\u0161a znanje besedi\u0161\u010da vidnih besed pri srednje\u0161olcih z u\u010dnimi te\u017eavami in brez njih.<\/p>\n

Cilj raziskave je zagotoviti vpogled v u\u010dinkovite strategije u\u010denja besedi\u0161\u010da v heterogenih razredih, saj je pokazala, da so vsi udele\u017eenci, \u0161e posebej tisti z u\u010dnimi te\u017eavami, pokazali znatno izbolj\u0161anje pri usvajanju besedi\u0161\u010da.<\/p>\n

 <\/p>\n

Kratek opis dobre prakse <\/strong><\/p>\n

Starost<\/h4>\n

Dobra praksa je zasnovana za u\u010dence srednje \u0161ole, zlasti za u\u010dence v vklju\u010dujo\u010dih razredih. V \u0161tudiji je sodelovalo 24 u\u010dencev (\u0161estim od njih je bila diagnosticirana u\u010dna motnja).<\/p>\n

Trajanje<\/h4>\n

Intervencija obsega 14 sre\u010danj, od katerih je vsako sestavljeno iz dveh glavnih delov: 10-minutnega pregleda predhodno nau\u010denega in novega besedi\u0161\u010da s pomo\u010djo kartic, ki mu sledi 25-minutno pripovedovanje zgodb, pri katerem so nove besede vklju\u010dene v razli\u010dne zgodbe.<\/p>\n

Nastavitev<\/h4>\n

Prakso so izvajali na srednji \u0161oli v Severnem Porenju-Vestfaliji v Nem\u010diji. Ta \u0161ola vklju\u010duje dijake z u\u010dnimi te\u017eavami in brez njih,<\/p>\n

Ta dobra praksa vklju\u010duje ve\u010dkomponentno intervencijo pripovedovanja zgodb, namenjeno izbolj\u0161anju usvajanja besedi\u0161\u010da srednje\u0161olcev, zlasti tistih z u\u010dnimi te\u017eavami. Uporablja ve\u010d\u010dutne metode pou\u010devanja, vklju\u010dno z vizualnimi pripomo\u010dki (kartice), slu\u0161nim pripovedovanjem zgodb in kinesteti\u010dnimi dejavnostmi (samoopisovanje). Strukturirana in ponavljajo\u010da se narava sre\u010danj zagotavlja, da lahko u\u010denci izbolj\u0161ajo besedi\u0161\u010de vidnih besed v zanimivih in smiselnih kontekstih. Intervencija je ekonomi\u010dna in enostavna za izvajanje, zato jo lahko vzgojitelji uporabljajo v razli\u010dnih razredih.<\/p>\n

 <\/p>\n

3 Klju\u010dna u\u010dna na\u010dela, ki so bila uporabljena v tej dobri praksi za podporo u\u010dencem z motnjami v du\u0161evnem razvoju<\/strong><\/p>\n

Teorija dvojnega kodiranja (DCT)<\/strong>:<\/p>\n

    \n
  • Po tem na\u010delu si informacije bolje zapomnimo, \u010de so predstavljene z ve\u010d na\u010dini, kot so vizualni, verbalni in gestikulacijski. Z vklju\u010devanjem vizualnih pripomo\u010dkov, kot so kartice, v besedno pripovedovanje lahko u\u010denci uporabljajo tako vizualne kot verbalne sisteme za bolj\u0161e ohranjanje spomina. Ta dvojni pristop kodiranja pomaga pri u\u010dinkovitej\u0161em shranjevanju besedi\u0161\u010da v mentalnem leksikonu.<\/li>\n<\/ul>\n

    Motivacijske sestavine<\/strong>:<\/p>\n

      \n
    • Motivacija ima klju\u010dno vlogo, zlasti pri u\u010dencih, ki so do\u017eiveli u\u010dni neuspeh in morda trpijo zaradi strahu pred u\u010denjem. Dobra praksa vklju\u010duje motivacijske strategije, kot so skupinske nagrade, pri katerih je uspeh skupine odvisen od prispevka vsakega \u010dlana. To ne spodbuja le individualne odgovornosti, temve\u010d tudi spodbuja podporno u\u010dno okolje, kar krepi vedenje pri opravljanju nalog in u\u010dni uspeh.<\/li>\n<\/ul>\n

      Samokontrola s samopregledovanjem<\/strong>:<\/p>\n

        \n
      • Tehnike samokontrole, kot je samopregledovanje, u\u010dencem omogo\u010dajo, da vizualno spremljajo svoj napredek. Z bele\u017eenjem dnevnih rezultatov na grafikonu lahko u\u010denci opazujejo izbolj\u0161ave svojih sposobnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo vedenje pri opravljanju nalog in u\u010dno uspe\u0161nost. Ta vizualni prikaz njihove u\u010dne krivulje krepi samou\u010dinkovitost in motivacijo.<\/li>\n<\/ul>\n

         <\/p>\n

        Strategije, ki se uporabljajo kot del dobre prakse<\/strong><\/p>\n

          \n
        • Pripovedovanje zgodb s karticami<\/strong><\/li>\n
        • Model uvajanja besedi\u0161\u010da v dveh korakih<\/strong><\/li>\n
        • Ponavljanje in avtomatizacija<\/strong><\/li>\n
        • Samokontrola s samopregledovanjem<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

           <\/p>\n

          Rezultati in u\u010dinek<\/strong><\/p>\n

          Intervencija je bistveno izbolj\u0161ala pridobivanje besedi\u0161\u010da srednje\u0161olcev, vklju\u010dno s tistimi z u\u010dnimi te\u017eavami. U\u010denci so pokazali izrazito izbolj\u0161anje pri prepoznavanju in priklicu vidnih besed.<\/p>\n

          Ocenjevanje je bilo osredoto\u010deno na prepoznavanje in ohranjanje vidnih besed. To je bilo izvedeno s pomo\u010djo predpreizkusa in sprotnega ocenjevanja, ki je merilo \u0161tevilo pravilno prepoznanih vidnih besed pred in po vsakem sre\u010danju. U\u010denci so svoj napredek spremljali s pomo\u010djo samoprikazovalnih listov in prejemali to\u010dke za ohranjanje ali izbolj\u0161anje rezultatov.<\/p>\n

          U\u010dinek<\/p>\n

            \n
          1. Izbolj\u0161ano pridobivanje besedi\u0161\u010da<\/strong>:<\/li>\n<\/ol>\n
              \n
            1. \n
                \n
              • Strukturirana, ponavljajo\u010da se in ve\u010d\u010dutna narava intervencije je privedla do znatnega izbolj\u0161anja znanja besedi\u0161\u010da. Jasen, dosleden in privla\u010den pristop je koristil zlasti u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n
                  \n
                1. Vklju\u010dujo\u010de izobra\u017eevanje<\/strong>:<\/li>\n<\/ol>\n
                    \n
                  1. \n
                      \n
                    • Intervencija je podpirala inkluzivno izobra\u017eevanje, saj je bila u\u010dinkovita tako za u\u010dence z u\u010dnimi te\u017eavami kot za u\u010dence brez njih. To je prispevalo k bolj vklju\u010dujo\u010demu okolju v razredu, v katerem so lahko vsi u\u010denci sodelovali in imeli koristi od enakih izobra\u017eevalnih strategij.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n
                        \n
                      1. Motivacija in vklju\u010denost u\u010dencev<\/strong>:<\/li>\n<\/ol>\n
                          \n
                        1. \n
                            \n
                          • Uporaba pripovedovanja zgodb, vizualnih pripomo\u010dkov in skupinskih nagrad je znatno pove\u010dala motivacijo in vklju\u010denost u\u010dencev. Sestavni del samoprikazovanja je u\u010dencem omogo\u010dil, da so si predstavljali svoj napredek, kar je \u0161e pove\u010dalo njihovo motivacijo.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n
                              \n
                            1. Povratne informacije u\u010diteljev in u\u010dencev<\/strong>:<\/li>\n<\/ol>\n
                                \n
                              1. \n
                                  \n
                                • \u010ceprav dokument ne vsebuje neposrednih povratnih informacij u\u010diteljev ali u\u010dencev, opa\u017eeno izbolj\u0161anje rezultatov besedi\u0161\u010da in vedenja pri nalogah ka\u017ee na pozitiven sprejem in u\u010dinkovitost intervencije.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                   <\/p>\n

                                  Dokazi, zakaj je to primer dobre prakse<\/strong><\/p>\n

                                  To prakso podpirajo strukturiran raziskovalni projekt, pozitivne povratne informacije, ki izhajajo iz izbolj\u0161av u\u010dencev in skladnost z izobra\u017eevalnimi cilji za vklju\u010dujo\u010de razrede.<\/p>\n

                                   <\/p>\n

                                  Prenosljivost<\/strong><\/p>\n

                                  Intervencijo je mogo\u010de prilagoditi razli\u010dnim starostnim skupinam, tako da se teme zgodb in ustrezne besedne zveze prilagodijo vsakdanjemu \u017eivljenju udele\u017eencev. Ta prilagodljivost zagotavlja, da je praksa lahko ustrezna in u\u010dinkovita na razli\u010dnih izobra\u017eevalnih ravneh in v razli\u010dnih kontekstih.<\/p>\n

                                  Posamezne komponente intervencije je mogo\u010de zamenjati in prilagoditi potrebam u\u010dencev s posebnimi u\u010dnimi te\u017eavami. Ta prilagoditev pove\u010duje uporabnost prakse za razli\u010dne skupine u\u010dencev, vklju\u010dno s tistimi z u\u010dnimi te\u017eavami.<\/p>\n

                                  Rezultati ka\u017eejo, da je intervencija koristila u\u010dencem z u\u010dnimi te\u017eavami, \u010deprav jih je bilo v tej \u0161tudiji malo. To nakazuje, da bi bila praksa lahko u\u010dinkovita za \u0161ir\u0161i krog u\u010dencev, kar podpira njeno uporabo v inkluzivnih izobra\u017eevalnih okoljih.<\/p>\n

                                   <\/p>\n

                                  Viri, ki se uporabljajo kot del dobre prakse<\/strong><\/p>\n

                                  Zgodbe<\/p>\n

                                  Flashcards<\/p>\n

                                  Samostojno ustvarjeni grafi in \u017eetoni<\/p>\n

                                   <\/p>\n

                                  Kriti\u010dna vpra\u0161anja <\/strong><\/p>\n

                                  Tradicionalne metode pou\u010devanja jezika morda niso u\u010dinkovite za u\u010dence z motnjami v du\u0161evnem razvoju. Potrebne so specializirane strategije in u\u010dne prakse, ki ustrezajo njihovim edinstvenim u\u010dnim potrebam in jim pomagajo premagati te\u017eave pri usvajanju jezika.<\/p>\n

                                  Pogosto primanjkuje ustreznih podpornih sistemov, kot so specializirani u\u010dni viri, podporne tehnologije in prilagojeni u\u010dni pristopi, kar lahko znatno ovira u\u010dni proces u\u010dencev z motnjami v du\u0161evnem razvoju.<\/p>\n

                                  U\u010ditelji morda niso vedno ustrezno usposobljeni za prepoznavanje in obravnavanje posebnih potreb u\u010dencev z motnjami v du\u0161evnem razvoju pri u\u010denju jezika. Zaradi tega lahko pride do razkoraka med uporabljenimi u\u010dnimi metodami in u\u010dnimi potrebami teh u\u010dencev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                  Preu\u010devana dr\u017eava: Nem\u010dija Cilji in naloge dobre prakse Namen \u010dlanka je oceniti u\u010dinke ve\u010dkomponentne intervencije na pridobivanje besedi\u0161\u010da. Natan\u010dneje, \u0161tudija raziskuje, kako lahko kombinacija pripovedovanja zgodb, bliskovnih kartic in sistema nagrajevanja izbolj\u0161a znanje besedi\u0161\u010da vidnih besed pri srednje\u0161olcih z u\u010dnimi te\u017eavami in brez njih. Cilj raziskave je zagotoviti vpogled v u\u010dinkovite strategije u\u010denja besedi\u0161\u010da v […]<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":5982,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[419,430,427,413,426],"tags":[],"class_list":["post-7237","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-jezik","category-kinesteticni-pristopi","category-razvoj-besedisca","category-uporaba-vidnih-in-slusnih-poti","category-veccutni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7237","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/8"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7237"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7237\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5982"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7237"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7237"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/focus-project.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7237"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}