Usposabljanje iz angleščine za učence z disleksijo

Preučevana država: Slovenija

Vrsta učnih težav, ki jih študija primera podpira

– Težave pri branju in pisanju: V diplomski nalogi je poudarek na izboljšanju znanja angleškega jezika pri učencih z disleksijo, s poudarkom na branju in razumevanju slovničnih struktur, ki sta pogosti težavi posameznikov z disleksijo.

– splošne ali specifične učne težave: Disleksija je specifična učna težava, ki vpliva predvsem na spretnosti branja in pisanja, diplomsko delo pa je prilagojeno obravnavi teh izzivov v okviru učenja angleščine kot tujega jezika.

Poudarek je na izobraževalnih in pedagoških strategijah za ublažitev posebnih učnih težav, s katerimi se soočajo učenci z disleksijo, zlasti pri usvajanju jezikovnih spretnosti.

 

Cilji in naloge študije primera

1. Opredelitev težav, s katerimi se srečujejo učenci z disleksijo pri učenju angleščine kot tujega jezika.
2. Oblikovanje programa usposabljanja za angleščino, prilagojenega učencem z disleksijo, ki jim bo pomagal pri učenju.
3. Ocena učinkovitosti zasnovanega programa usposabljanja s primerjavo začetnih in končnih rezultatov učenca, vključenega v študijo primera, s poudarkom na bralnih strategijah in poznavanju slovničnih časov v angleščini.

Namen študije primera je pokazati, kako lahko specializirani pedagoški pristopi in usposabljanje izboljšajo učne rezultate učencev z disleksijo pri učenju angleškega jezika.

 

Kratek opis študije primera 

Študija primera v magistrski nalogi Maje Trunkelj vključuje učenca z disleksijo, vključenega v program učenja angleškega jezika. Običajno takšne študije primerov vključujejo šoloobvezne otroke, pogosto v osnovnem ali srednjem izobraževanju, programi usposabljanja pa lahko trajajo od nekaj tednov do celotnega študijskega obdobja ali več, odvisno od zasnove študije.

V tej študiji primera gre za izobraževalno okolje, verjetno v okviru šole, v kateri učenec prejema specializirane učne intervencije, namenjene reševanju posebnih učnih potreb, povezanih z disleksijo, zlasti pri učenju angleščine kot tujega jezika. Program vključuje sistematično veččutno specialno-pedagoško usposabljanje, ki se osredotoča na premagovanje izzivov pri učenju jezika, s katerimi se soočajo učenci z disleksijo.

 

3 Ključna učna načela, ki so bila uporabljena v tej študiji primera za podporo učencem z motnjo v duševnem razvoju

Na podlagi pregleda magistrskega dela Maje Trunkelj “Usposabljanje iz angleščine za učence z disleksijo” so v študiji primera uporabljena tri ključna učna načela za podporo učencem z učnimi težavami, zlasti z disleksijo:

1. Sistematično veččutno poučevanje: To načelo vključuje vključevanje več čutov (vid, zvok, dotik, gibanje), da bi učenci z disleksijo lažje razumeli in si zapomnili snov. Z uporabo multisenzoričnega pristopa je bil cilj usposabljanja izboljšati sposobnost učencev za učenje angleščine z vzpostavljanjem povezav med vizualnimi (črke in besede), avditivnimi (zvoki) in kinestetično-taktilnimi (pisanje, gibanje) potmi v možganih. To celovito sodelovanje pomaga pri utrjevanju konceptov učenja jezika.
2. Izrecno poučevanje struktur in strategij: Usposabljanje je vključevalo izrecno poučevanje strukture angleščine, zlasti glagolskih časov, in strategij za samostojno učenje. Ta metoda vključuje neposredno in jasno poučevanje jezikovnih pravil in načina njihove uporabe, kar učencem z motnjo v duševnem razvoju olajša razumevanje zapletenih pojmov. To načelo je ključno za učence z disleksijo, ki imajo lahko težave z implicitnim učenjem in jim neposredno, eksplicitno poučevanje koristi.
3. Individualizirano in prilagodljivo učenje: Zaradi priznavanja edinstvenih izzivov in potreb vsakega učenca z disleksijo je bilo usposabljanje prilagojeno posameznemu učencu. Ta prilagojeni pristop zagotavlja, da so tempo, vsebina in metode usposabljanja usklajeni z učenčevimi posebnimi učnimi potrebami in prednostmi. Prilagodljive učne strategije, kot sta prilagajanje težavnosti nalog in zagotavljanje ciljno usmerjenih povratnih informacij, pomagajo pri maksimiranju učnega potenciala in zagotavljanju napredka.

Na teh načelih temeljijo učinkovite strategije poučevanja učencev z disleksijo in drugimi učnimi težavami, ki se osredotočajo na strukturirano, veččutno in eksplicitno poučevanje, prilagojeno individualnim potrebam učencev.

 

Strategije, uporabljene v okviru študije primera

Na podlagi študije primera lahko strategije, ki se uporabljajo za podporo učencem z disleksijo pri učenju angleščine, razvrstimo v naslednje kategorije:

1. Prilagajanje poučevanja različnim učnim stilom:

– Multisenzorične metode poučevanja: Za boljše razumevanje in ohranjanje jezikovnih konceptov je treba vključiti več čutov (vizualne, slušne, kinestetične).

– Strukturirane učne dejavnosti: Predstavitev informacij na jasen, organiziran in zaporeden način za lažje razumevanje za učence z učnimi težavami.

2. Individualni učni načrti:

– Prilagojena navodila: Prilagojeno učenje: razvoj prilagojenih učnih dejavnosti in ciljev na podlagi učenčevih posebnih prednosti in slabosti pri učenju jezika.

– Nenehno ocenjevanje in prilagajanje: Redno spremljanje napredka ter prilagajanje učnih metod in gradiv, da bi zadovoljili spreminjajoče se potrebe učenca.

3. Smernice za oblikovanje in izvajanje individualnih učnih načrtov:

– jasni cilji in merila uspešnosti: Določanje posebnih, merljivih ciljev za učenčev napredek pri učenju jezika in jasnih meril za ocenjevanje dosežkov.

4. Sodelovanje s podpornimi službami in strokovnjaki:

– Vključevanje strokovnjakov: Sodelovanje s specialnimi pedagogi, logopedi in drugimi strokovnjaki za zagotavljanje celovitega sistema podpore učencu.

– Vključenost staršev: Sodelovanje z učenčevo družino za zagotovitev skladnosti med domačim in šolskim učnim okoljem.

5. Strategije za spreminjanje ali ustvarjanje učnega gradiva, ki ustreza različnim sposobnostim:

– Materiali po meri: Prilagojena učna gradiva: oblikovanje ali spreminjanje učnih gradiv za učne potrebe učencev, kot so poenostavljena besedila, vizualni pripomočki ali interaktivna učna orodja.

6. Vzpostavljanje pozitivnega in spodbudnega okolja v razredu:

– Podbudno vzdušje: To je ključnega pomena za učence z učnimi težavami.

– Budovanje samozavesti in samozaupanja: Uporaba pozitivnih spodbud za spodbujanje truda in napredka, ne glede na hitrost učenja.

7. Drugo:

– Razvoj strateških veščin: Učenje posebnih strategij za izboljšanje bralnih, pisnih in slovničnih spretnosti, ki obravnavajo pogoste izzive, s katerimi se soočajo učenci z disleksijo.

– Samoučenje: Spodbujanje učencev, da prevzamejo nadzor nad lastnim učnim procesom, razvijanje spretnosti, kot so postavljanje ciljev, samokontrola in samoocenjevanje.

 

Rezultati in učinek

V magistrski nalogi, ki se osredotoča na študijo primera učenja angleškega jezika za učenca z disleksijo, je bil cilj ocenjevanja učinkovitost uporabljenih metod učenja in njihov vpliv na učni napredek učenca. Sestavni deli ocenjevanja so celoviti, zasnovani tako, da zajemajo različne razsežnosti učenja in izboljšanja uspešnosti, ki jih je mogoče pripisati specializiranim pedagoškim intervencijam.

Komponente ocenjevanja:

1. Vrednotenje pred in po usposabljanju: Te ocene bodo verjetno vključevale standardizirane teste, prilagojene za merjenje znanja jezika, zlasti na področjih, za katera je znano, da so za učence z disleksijo zahtevna, kot so tekočnost branja, razumevanje, besedišče, slovnica in pravopis. Primerjava rezultatov pred usposabljanjem in po njem zagotavlja kvantitativne podatke o izboljšanju učenca in učinkovitosti programa usposabljanja.
2. Vprašalniki o strategiji učenja: Namen teh vprašalnikov je pridobiti vpogled v to, kako se je učenčev pristop k učenju angleščine razvijal med usposabljanjem. Ti vprašalniki ocenjujejo sprejemanje novih učnih strategij, spremembe v učnih navadah in študentovo samopodobo glede znanja angleškega jezika.
3. Observatorski podatki: Podrobni zapisi vzgojiteljev in učiteljev, ki spremljajo učenčevo zavzetost, odzivnost na različne metode poučevanja in vedenjske spremembe med usposabljanjem. To vključuje zapise o učenčevi sposobnosti uporabe novo naučenih strategij pri dejanski rabi jezika, sodelovanju v razredu in interakciji.

Raven ocenjevanja:

1. Individualna raven uspešnosti: V središču pozornosti je podrobna analiza učenčevih jezikovnih spretnosti, ki opredeljuje posebna področja za izboljšanje, kot so fonemsko zavedanje, dekodirne spretnosti in skladenjsko razumevanje. Ta raven ocenjevanja je ključna za prilagajanje stalnih izobraževalnih strategij učenčevim razvijajočim se potrebam.
2. Vrednotenje specifičnih znanj: Preučuje posamezne elemente usvajanja jezika, na katere vpliva disleksija, kot so fonološko procesiranje, delovni spomin in ortografsko kodiranje. Ocena preveri, kako je usposabljanje vplivalo na ta področja, kar olajša ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje učenja jezika.
3. Holistični razvoj: V tem primeru se ocenjujejo širši izobraževalni rezultati, vključno z učenčevo samozavestjo, motivacijo za učenje in splošnim zadovoljstvom z izobraževalno izkušnjo. Ocenjuje, kako je usposabljanje vplivalo na učenčev odnos do učenja angleščine ter na njegovo zaznano usposobljenost in samostojnost pri uporabi jezika.

Učinek te študije primera se meri s temi večplastnimi ocenami, kar omogoča temeljito razumevanje, kako lahko specializirane učne strategije izboljšajo izobraževalne izkušnje in rezultate učencev z disleksijo. Rezultati teh ocenjevanj lahko usmerjajo prihodnje izobraževalne prakse in poudarjajo pomen individualiziranih, na dokazih temelječih in veččutnih učnih pristopov za učence z učnimi težavami.

 

Zakaj je lahko ta študija primera koristna za projektno raziskavo?

Študija primera o usposabljanju učencev z disleksijo v angleškem jeziku je lahko koristna za projektno raziskovanje na več načinov:

1. Primer učinkovite izobraževalne prakse: Ta študija primera je dobro dokumentiran primer specializirane izobraževalne intervencije, zato lahko služi kot dragocen vir za visoke šole in izobraževalne ustanove. Zagotavlja konkretne dokaze o tem, kako lahko usmerjene, individualizirane učne strategije izboljšajo učne rezultate učencev z disleksijo. To je še posebej pomembno za izobraževalne programe, ki se osredotočajo na specialno izobraževanje, poučevanje jezikov in učne težave.
2. Rezultat pregleda ali vrednotenja: Študija primera se lahko uporabi za predstavitev rezultatov temeljitega in metodičnega pristopa k obravnavi posebnih izzivov, s katerimi se pri učenju jezika srečujejo učenci z disleksijo. Lahko je del inšpekcijskega ali evalvacijskega postopka, namenjenega izboljšanju ali akreditaciji izobraževalnih programov, s čimer se pokaže zavezanost z dokazi podprtim učnim praksam in na učenca osredotočenemu izobraževanju.
3. Povratne informacije učencev: Ta študija primera lahko z neposrednimi povratnimi informacijami sodelujočih učencev omogoči vpogled v subjektivne izkušnje učencev z disleksijo v kontekstu učenja jezikov. Te povratne informacije so lahko neprecenljive za izboljšanje učnih metod, razvoj učinkovitejših pedagoških strategij in izboljšanje splošne učne izkušnje učencev s podobnimi težavami.
4. Vrednotenje izobraževalnih metod: Študija primera služi kot vrednotenje določenih izobraževalnih metod, pri čemer je podrobno opisano, kaj deluje in kaj ne pri poučevanju angleščine za učence z disleksijo. Takšne evalvacije so ključnega pomena za nenehno izboljševanje izobraževanja, saj zagotavljajo podlago za razvoj programov usposabljanja, izobraževanje učiteljev in dodeljevanje sredstev.
5. Del večjega raziskovalnega projekta: Ta študija primera je lahko del širše raziskave o težavah pri učenju jezika, posebnem izobraževanju ali disleksiji. Prispeva lahko k večjemu naboru podatkov, kar raziskovalcem in pedagogom pomaga razumeti širše posledice disleksije na učenje jezika in razviti celovite strategije, ki se lahko uporabljajo v različnih izobraževalnih okoljih.

Študija primera je dragocena pridobitev za projektno raziskovanje, saj ponuja praktična spoznanja, metodološke primere in empirične podatke, ki jih je mogoče uporabiti za boljše razumevanje, informiranje izobraževalnih praks in prispevanje k akademskemu diskurzu o strategijah poučevanja učencev z učnimi težavami, kot je disleksija.

 

Prenosljivost

Prenosljivost študije primera:

1. Splošna načela: Učne strategije in načela, uporabljena v študiji primera, kot so multisenzorično učenje, eksplicitno poučevanje in individualni učni načrti, so široko uporabni v različnih izobraževalnih okoljih in disciplinah. Ta načela je mogoče prilagoditi tudi pri drugih predmetih in starostnih skupinah, ne le za poučevanje angleščine ali delo z učenci z disleksijo.
2. Prilagodljivost različnim kontekstom: Metode in pristope, opisane v študiji primera, je mogoče prilagoditi različnim izobraževalnim okoljem, kulturnim okoljem in učnim potrebam. Izobraževalci lahko te strategije prilagodijo svoji specifični dinamiki v razredu, demografiji učencev in institucionalnim virom.
3. Pogledi v disleksijo in učenje: Študija zagotavlja poglobljeno razumevanje in dokaze o tem, kako lahko učencem z disleksijo učinkovito pomagamo na njihovi učni poti. Ta spoznanja lahko usmerjajo izobraževalce, oblikovalce politik in podporno osebje pri razvoju bolj vključujočih in učinkovitih izobraževalnih programov za različne učence.
4. Profesionalni razvoj in usposabljanje: Študija primera lahko služi kot orodje za usposabljanje pedagogov in strokovnjakov pri razumevanju in izvajanju izobraževalnih intervencij za učence z učnimi težavami. Prispeva k strokovnemu razvoju učiteljev, saj zagotavlja dejanski primer uporabljenih pedagoških strategij.
5. Raziskave in nadaljnje študije: Ugotovitve so lahko podlaga za nadaljnje raziskave na področju specialne pedagogike, pedagoške psihologije in usvajanja jezika. Raziskovalci lahko na podlagi študije preučijo podobne intervencije v različnih okoljih, ocenijo dolgoročne rezultate ali raziskujejo druge vidike učnih težav.
6. Politika in reforma izobraževanja: Dokazi iz tako podrobnih študij primerov lahko vplivajo na izobraževalno politiko in reformo ter zagovarjajo na dokazih temelječe prakse pri poučevanju in učenju. Pomagajo lahko pri oblikovanju politik, ki prepoznavajo in obravnavajo potrebe učencev s specifičnimi učnimi težavami, kot je disleksija.

Prenosljivost te študije primera je v njeni zmožnosti informiranja in izboljšanja izobraževalnih praks, raziskav in politike, saj ponuja dragoceno referenčno točko za zainteresirane strani, ki sodelujejo pri izobraževanju učencev z disleksijo in drugimi učnimi težavami.

 

Kritična vprašanja

Študija primera izpostavlja več ključnih vprašanj, ki so najpomembnejša pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih izobraževalnih intervencij za učence s posebnimi potrebami. Obravnava teh kritičnih vprašanj zagotavlja, da usposabljanje ni učinkovito le z vidika učnih dosežkov, temveč tudi pri spodbujanju pozitivnega in spodbudnega učnega okolja.

Afektivna vprašanja

– Skrbnost: Učenci z disleksijo pogosto občutijo tesnobo, zlasti pri jezikovnih nalogah. Pristop študije primera bi moral dati prednost ustvarjanju okolja z nizko stopnjo stresa, v katerem se napake obravnavajo kot priložnosti za učenje in ne kot neuspehi, kar zmanjšuje tesnobo in krepi samozavest.

– Motivacija: Motivacija učencev je ključnega pomena, zlasti kadar se soočajo z učnimi težavami. Program usposabljanja mora vključevati elemente, ki so za učence osebno zanimivi in pomembni, kar pomaga ohranjati njihovo zavzetost in trud skozi čas.

– Prepričanja in interesi: Prepričanja učencev o lastnih sposobnostih lahko pomembno vplivajo na njihove učne rezultate. Pozitivne okrepitve in izkušnje uspeha so pomembne za pomoč pri spreminjanju prepričanj iz fiksne miselnosti v miselnost rasti. Pri usposabljanju je treba upoštevati tudi interese učencev, da bo učenje prijetnejše in pomembnejše.

Strategije usposabljanja in poučevanja

– Izrazitost: Pri poučevanju jezikovnih struktur in strategij za učence z disleksijo mora biti usposabljanje eksplicitno, zlasti pri poučevanju jezikovnih struktur in strategij za učence z disleksijo. Jasna in neposredna navodila pomagajo razjasniti jezikovna pravila in gradijo trdne temelje znanja.

– Pomembnost in uporabnost: Usposabljanje mora biti tesno povezano z dejanskimi nalogami in prihodnjo akademsko ali osebno rabo jezika. Ta ustreznost zagotavlja, da učenci vidijo vrednost v tem, kar se učijo, in da lahko to uporabijo v praktičnem kontekstu.

– Vključevanje strategij: Različne strategije, uporabljene pri usposabljanju, morajo biti skladne in se medsebojno dopolnjevati, kar ustvarja celostno učno izkušnjo. To povezovanje pomaga učencem videti, kako se različni elementi učenja jezika med seboj povezujejo in podpirajo, zaradi česar je učni proces učinkovitejši in uspešnejši.

Pristopi, osredotočeni na učenca

– Prilagajanje ciljev in stilov učencev: Učne strategije morajo biti prilagojene ciljem in učnim stilom posameznega učenca. Ta prilagojeni pristop zagotavlja, da je usposabljanje ne le učinkovito, temveč tudi odmevno za učence, da se srečajo z njimi tam, kjer so, in da jih vodi k ciljem učenja jezika.

Obravnava teh kritičnih vprašanj v okviru študije primera zagotavlja, da je izobraževalna intervencija celovita in obravnava kognitivne, čustvene in osebne vidike učenja. Ta celostni pristop je bistven za podporo učencem z disleksijo, saj zagotavlja, da ne le izboljšajo svoje jezikovne spretnosti, temveč tudi razvijejo pozitiven odnos do samega učenja.

 

Kakršno koli dodatno znanje, ki ga lahko pridobimo iz tega primera študije primera

1. Jasna izjava o politiki: Vzpostavitev jasne politike glede vključevanja učencev, ki se učijo angleščine, v posebne izobraževalne programe je ključnega pomena. Ta politika mora opredeliti merila za prepoznavanje, ocenjevanje in razporeditev učencev s posebnimi potrebami, s čimer se zagotovi, da ti učenci prejmejo ustrezno podporo, ne da bi bili nepravično razvrščeni ali razporejeni zaradi jezikovnih ovir in ne zaradi dejanskih učnih težav.
2. Odziv na intervencijo (RTI): Uporaba metod RTI za ocenjevanje učenja jezika in morebitnih motenj učencev, ki se učijo angleščine, lahko omogoči bolj podrobno razumevanje njihovih potreb. RTI vključuje več ravni intervencij, ki se začnejo z učenjem v celotnem razredu in preidejo na intenzivnejšo, individualizirano podporo, ki temelji na učenčevem odzivu na vsako raven intervencije. Ta pristop pomaga razlikovati med težavami, ki so posledica procesov usvajanja jezika, in tistimi, ki izhajajo iz resničnih učnih težav.
3. Praktično obvladovanje konceptov: Cilj usposabljanja mora biti čim bolj zmanjšati in skrčiti obvladovanje zapletenih pojmov na njihovo praktično in realno uporabo v procesu učenja jezika. Ta pristop zagotavlja, da je učenje relevantno in neposredno uporabno, zaradi česar je lažje obvladljivo za učence z učnimi težavami in jim pomaga doseči uspeh pri dejanski rabi jezika.
4. Uporaba barvnih kod in indeksnih kartic: Inovativne in vizualne strategije, kot je dodeljevanje barvnih kod različnim spolom pri učenju jezika ali uporaba indeksnih kartic za razvrščanje in kategoriziranje informacij, lahko učencem z disleksijo zelo pomagajo. Ta orodja lahko pomagajo poenostaviti in organizirati jezikovne koncepte, zaradi česar so učencem z učnimi težavami dostopnejši in si jih lažje zapomnijo.

Iz te študije primera se lahko pedagoški delavci naučijo, kako pomemben je dobro strukturiran, individualiziran in multisenzoričen pristop k poučevanju angleških učencev s posebnimi potrebami. Izpostavljene strategije poudarjajo potrebo po premišljenih in z dokazi podprtih izobraževalnih praksah, ki upoštevajo različne potrebe učencev in zagotavljajo, da imajo vsi učenci, ne glede na njihove jezikovne ali kognitivne težave, možnost uspeha na poti učenja jezika.

 

Dodatne informacije ali viri

https://www.acarindex.com/dosyalar/makale/acarindex-1423904277.pdf