projekt e-Dys-Learn

Preučevana država: Litva, Latvija, Bolgarija, Poljska, Turčija

Področje, na katerega se osredotoča: Disleksija

Vrsta učnih težav, ki jih študija primera podpira

• Težave pri branju in pisanju
• Splošne ali specifične učne težave

Cilji in naloge študije primera

Namen dokumenta je pomagati učiteljem pred začetkom dela z obsežnim vpogledom v to, kaj je učna težava, in v vrste učnih okolij, ki so koristna za učence z učnimi težavami. Njegov namen je izboljšati ozaveščenost, znanje in spretnosti učiteljev pred začetkom dela v zvezi z učnimi težavami. Poleg tega dokument obvešča učitelje pred začetkom dela o učnih okoljih, ki jih lahko ustvarijo, in prikazuje, kako je mogoče v teh okoljih učinkovito uporabiti tehnologijo. Osredotoča se tudi na opremljanje učiteljev pred začetkom dela s potrebnimi tehnološkimi orodji in izkušnjami, ki jih potrebujejo pri oblikovanju in razvoju teh učnih okolij. Ta pristop zagotavlja, da so učitelji pred začetkom dela dobro pripravljeni na zadovoljevanje različnih učnih potreb in uporabo tehnologije za spodbujanje vključujočega in podpornega izobraževalnega ozračja.

Kratek opis študije primera 

Dokument je celovit vodnik, namenjen krepitvi kompetenc bodočih osnovnošolskih pedagogov na področju učnih težav. V njem so poglobljeno predstavljene različne učne motnje, njihova razvrstitev in opredelitev s poudarkom na disleksiji, podrobno pa so opisane tudi metode zgodnjega prepoznavanja in poučevanja učencev s takšnimi motnjami. Poleg tega priročnik obravnava vključevanje digitalnih tehnologij v izobraževanje, njegov cilj pa je opremiti učitelje z digitalnimi kompetencami in inovativnimi praksami za učinkovito podporo učencem z učnimi težavami. Dokument poudarja pomen pravočasnega prepoznavanja in posredovanja ter se zavzema za vključujoče izobraževalne prakse, ki zadovoljujejo potrebe vseh učencev, s čimer spodbuja enake možnosti za izobraževanje in spodbuja spodbudno učno okolje.

3 Ključna učna načela, ki so bila uporabljena v tej študiji primera za podporo učencem z motnjo v duševnem razvoju

1. Metakognitivne strategije: Poudarjena je uporaba metakognitivnih strategij, ki učencem pomagajo “razmišljati o svojem razmišljanju”. Ta pristop vključuje samokontrolo napredka in prilagajanje strategij, kadar stvari ne delujejo po pričakovanjih. S spodbujanjem samozavedanja v učnih procesih lahko učenci bolje upravljajo svoje učne strategije in se prilagajajo različnim izzivom.
2. Individualni izobraževalni načrt (IEP): V dokumentu je poudarjen pomen individualnih izobraževalnih načrtov, ki so prilagojeni posebnim izobraževalnim potrebam vsakega učenca. Ta načrt vključuje podrobne ocene učenčevih prednosti in slabosti ter zagotavlja strukturiran načrt za izvajanje ustreznih izobraževalnih posegov.
3. Sodelovalne in vključujoče prakse: Učitelji, starši in druge zainteresirane strani sodelujejo pri podpori učenčeve izobraževalne poti, zato je ključnega pomena spodbujati sodelovalno učno okolje. Ta sodelovalni pristop zagotavlja, da se upoštevajo in podpirajo vsi vidiki učenčevega razvoja.
4. Diferencirano poučevanje: Pri tem gre za prilagajanje učnih okolij in praks za ustvarjanje priložnosti za raznolike učne izkušnje. S prilagajanjem učnega okolja različnim potrebam učencev ta pristop pomaga pri reševanju edinstvenih izzivov, s katerimi se sooča vsak učenec.
5. Zgodnje in pravilno diagnosticiranje ter posredovanje: Zgodnje prepoznavanje in ustrezno posredovanje sta bistvenega pomena za učinkovito obvladovanje učnih težav.

Strategije, uporabljene v okviru študije primera

• Prilagajanje poučevanja različnim učnim stilom.
• Individualni učni načrti:
• Strategije za spreminjanje ali ustvarjanje učnega gradiva, ki ustreza različnim sposobnostim.

Rezultati in učinek

Ocenjevanje učencev z učnimi težavami, kot je opisano v dokumentu, vključuje celovit in dinamičen pristop, ki vključuje več ključnih elementov. Vključuje dinamično ocenjevanje, ki združuje ukrepe na podlagi učnega načrta, osredotočene na branje, matematiko in pisanje. Ta vrsta ocenjevanja je zasnovana tako, da ne ocenjuje le učne uspešnosti, temveč tudi kognitivne procese, povezane z učenčevo učno potjo.

Poleg tega se uporablja metoda odzivanja na intervencijo (RTI). Ta vključuje večstopenjski pristop, ki se začne z visokokakovostnim, na raziskavah temelječim poučevanjem v splošnih izobraževalnih ustanovah. Vključuje stalno spremljanje vseh učencev, da se oceni njihov učni napredek in ugotovi, kdo morda potrebuje dodatno podporo. To sistematično opazovanje pomaga prilagoditi intervencije na podlagi odziva posameznega učenca na pouk, zato gre za zelo ciljno usmerjen pristop.

Različne ravni poučevanja in posredovanja so prilagojene posebnim potrebam učencev, kar omogoča vse večjo intenzivnost poučevanja glede na učenčev odziv na posredovanje. To zagotavlja, da vsak učenec prejme ustrezno raven podpore.

Na koncu se vsako leto opravi ocena trenutnega delovanja vsakega učenca, znana kot trenutna raven uspešnosti (PLOP). Ta ocena vključuje izčrpen opis učenčevih trenutnih zmožnosti in spretnosti, pri čemer se osredotoča na njegove prednosti in slabosti ter na to, kako te vplivajo na njegovo izobraževanje. Upošteva tudi učenčevo telesno stanje, socialne dejavnosti in spretnosti, ki jih potrebuje za razvoj samostojnosti. Ta okvir je zasnovan tako, da je vključujoč in prilagodljiv ter se osredotoča na zgodnje prepoznavanje težav in prilagojene intervencije, ki so ključnega pomena za učinkovito podporo učencem z učnimi težavami.

Zakaj je lahko ta študija primera koristna za projektno raziskavo?

1. Praktična uporaba: Študija primera prikazuje praktično uporabo teoretičnega znanja in metodologij v resničnem izobraževalnem okolju. To lahko zagotovi empirične dokaze o učinkovitosti intervencij in učnih strategij za učence z učnimi težavami.
2. Povratne informacije in vrednotenje: Vključuje povratne informacije učencev, ki lahko omogočijo vpogled v njihove izkušnje in vpliv učnih metod na njihove učne rezultate. Vrednotenje povratnih informacij učencev je ključnega pomena za ocenjevanje učinkovitosti izobraževalnih praks in za utemeljene prilagoditve učnih strategij.
3. Vključevanje raziskav: Ta študija primera, ki je del širšega raziskovalnega projekta, prispeva k akademskemu področju, saj ponuja podatke in ugotovitve, ki jih je mogoče analizirati, primerjati in o njih razpravljati v znanstveni skupnosti. To lahko pomaga pri oblikovanju celovitejšega razumevanja izobraževalnih potreb učencev z učnimi težavami in strategij, ki najbolje podpirajo njihovo učenje.
4. Kolegij ga uporablja kot zgled: Če je študijo primera kot zgled uporabila visoka šola, lahko zagotovi potrjen pristop, ki ga je mogoče ponoviti ali prilagoditi v podobnih izobraževalnih okoljih. To je lahko še posebej dragoceno za izobraževalne ustanove, ki želijo izboljšati ali inovirati svoje prakse poučevanja za študente z učnimi težavami.
5. Rezultat inšpekcijskega pregleda: Če študija primera vključuje rezultate inšpekcijskih pregledov ali presoj, lahko predstavlja primerjavo standardov in rezultatov, h katerim lahko drugi izobraževalci in ustanove stremijo ali jih presežejo. To pomaga tudi pri ohranjanju kakovostne izobraževalne izkušnje za učence s posebnimi potrebami.

Prenosljivost

Študija primera predstavlja model najboljših praks pri strategijah poučevanja in intervencijah za učence z učnimi težavami ter služi kot praktična referenca za podobne izobraževalne cilje. Ponuja z dokazi podprte rezultate, ki potrjujejo učinkovitost teh metodologij v realnem okolju. Ta spoznanja je mogoče razširiti in prilagoditi različnim izobraževalnim kontekstom, kar povečuje njihovo uporabnost v različnih okoljih.

Poleg tega lahko ugotovitve vplivajo na izobraževalne politike in prakse ter spodbujajo učinkovitejše pristope k obvladovanju učnih težav. To prispeva k sistemskim spremembam v izobraževalnih ustanovah in izboljša podporo vsem učencem. Poleg tega študija primera bogati zbirko pedagoških raziskav, zlasti na področju učnih težav, ter pomaga pri nadaljnjem študiju in raziskovanju na tem področju.

Na splošno je ta študija primera dragocen vir za projektne raziskave, saj lahko z raziskovalno podprtimi strategijami prispeva k informiranju in izboljšanju izobraževalnih praks.

Viri, uporabljeni kot del študije primera

https://www.edyslearn.com/uploads/handbook_en.pdf

Kritična vprašanja

1. Zgodnje prepoznavanje: To pomeni, da je treba pravočasno prepoznati učne težave, da se zagotovi zgodnje ukrepanje, ki je ključnega pomena za učinkovite učne rezultate.
2. Tehnološko povezovanje: Izziv smiselnega vključevanja tehnologije, ki podpira posebne potrebe učencev z učnimi težavami, namesto da bi jo uporabljali le kot še eno orodje.
3. Pripravljenost učiteljev: Učitelji, ki se pripravljajo na delo, morajo biti ustrezno pripravljeni, da bodo imeli potrebno znanje, spretnosti in stališča za obravnavo potreb učencev z učnimi težavami.
4. Vključujoče izobraževanje: Pomembnost ustvarjanja vključujočih izobraževalnih okolij, ki so namenjena vsem učencem, ne glede na njihove učne sposobnosti, in spodbujajo enake možnosti za učenje.
5. Razpoložljivost virov: Potrebni so zadostni viri, tako tehnološki kot pedagoški, za podporo specializiranih potreb učencev z učnimi težavami.

Kakršno koli dodatno znanje, ki ga lahko pridobimo iz tega primera študije primera

V dokumentu je omenjenih več držav v zvezi z njihovim prispevkom k razumevanju in obravnavi učnih težav. Te države so Bolgarija, Litva, Latvija, Poljska in Turčija. Vsaka država prinaša svoj edinstven pogled in strategije, kar prispeva k bogatejšemu razumevanju tega, kako različni izobraževalni sistemi pristopajo k izzivom, s katerimi se soočajo učenci z učnimi težavami. S preučevanjem izobraževalnih praks iz teh različnih nacionalnih kontekstov dokument ponuja celovit pogled na mednarodna prizadevanja za izboljšanje učnih okolij za vse učence, zlasti tiste, ki potrebujejo dodatno podporo.