Poučevanje angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli za učence z motnjo avtističnega spektra

Preučevana država: Bosna in Hercegovina

Vrsta učnih težav, ki jih študija primera podpira

Raziskovalni predlog temelji na pristopu študije primera, ki se osredotoča predvsem na pomoč učencem z nevrorazvojnimi težavami, kot je motnja avtističnega spektra (ASD). Ta se kaže v izbiri poučevanja angleščine kot tujega jezika za učence z avtizmom v osnovnih šolah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

Obravnava naslednje vrste učnih težav:

• Nevrorazvojne težave: Ciljna populacija bodo učenci z avtizmom, nevrorazvojno motnjo.
• Težave pri branju in pisanju: Učencem z avtizmom lahko pri teh spretnostih pomagamo z uporabo učinkovitih tehnik učenja.
• socialne ali čustvene težave: Učenci z avtizmom imajo največ težav s socialno interakcijo in uravnavanjem čustev.

 

Cilji in naloge študije primera

Raziskava se osredotoča na ugotavljanje trenutnega stanja na področju poučevanja angleščine za otroke z motnjami avtističnega spektra v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, pri čemer se kaže pomen specializiranih metod poučevanja ter ustrezne podpore in usposabljanja učiteljev, da bi učenci z motnjami avtističnega spektra lahko imeli uspešno šolsko izkušnjo in učinkovito prakso učenja jezika.

Cilj študije primera je zlasti:

1. Raziskati učne metode in pristope, ki jih uporabljajo učitelji angleščine, ki poučujejo otroke z avtizmom, ter preučiti, kako se te metode uporabljajo v razredu.
2. Preučiti izobraževanje avtističnih otrok v Bosni in Hercegovini ter Srbiji v kontekstu poučevanja angleškega tujega jezika in obravnavati ovire ali težave, s katerimi se srečujejo učitelji EFL v obeh skupnostih.
3. Razmislite, kakšna podpora in viri so na voljo učiteljem in kako bodo učitelji verjetno razvili načine za prilagajanje individualnim potrebam učencev z avtizmom.
4. Preverite, kako uspešni so programi inkluzivnega izobraževanja v obeh državah, in sicer tako, da analizirate, kako dobro so učenci z avtizmom vključeni v redne razrede in ali so učne potrebe te skupine zadovoljene.
5. Izobraževanje o posebnih zahtevah in ovirah, ki jih imajo učenci z avtizmom pri izvajanju EFL. Poudarek je na izboljšanju poučevanja te skupine in pomoči pri uresničevanju njihovih polnih zmožnosti pri usvajanju jezika.

 

Kratek opis študije primera 

Namen študije primera je zagotoviti vpogled v izobraževalne strategije in izzive pri poučevanju EFL za otroke z avtizmom v osnovnih šolah Bosne in Hercegovine ter Srbije, kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju potreb in učinkovitih praks pri izobraževanju teh učencev.

Glavni cilj je bil raziskati, ali učitelji EFL pri poučevanju otrok z avtizmom uporabljajo različne učne metode in strategije. Poleg tega je bil cilj primerjati poučevanje otrok z avtizmom v dveh različnih okoljih, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, in ugotoviti, ali se učitelji soočajo z enakimi zapleti. Namen prispevka je bil ozavestiti problematična področja in pogoje, v katerih delujejo učitelji EFL. Teoretični okvir celovito analizira inkluzijo in motnjo avtističnega spektra ter podaja učne metode in tehnike, ki veljajo za najučinkovitejše pri poučevanju EFL učencev z avtizmom. Poleg tega obravnava pristope in modele inkluzije, individualizacijo pri poučevanju in nujnost vključevanja staršev. Predstavljeno je trenutno stanje poučevanja angleščine za otroke z avtizmom v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

• Starost: Študija se nanaša na osnovnošolce z avtizmom, ki na splošno vključujejo otroke, stare od 6 do 14 let, odvisno od posameznega sistema osnovnega izobraževanja v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
• Trajanje: Točno trajanje študije ali obdobja opazovanja ni določeno, vendar vključuje neprekinjen izobraževalni proces ter zbiranje podatkov z vprašalniki in intervjuji z učitelji, kar kaže na celovito raziskovalno obdobje in ne na kratek posnetek.
• Nastavitev: Raziskava poteka v osnovnih šolah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in se osredotoča na inkluzivno izobraževalno okolje, v katerem se otroci z avtizmom učijo angleščine kot tujega jezika (EFL). Okolje je pomembno, saj odraža realno dinamiko v razredu in izobraževalna sistema obeh držav, s poudarkom na razumevanju načina izvajanja inkluzivnega izobraževanja in metodologij, ki se uporabljajo pri poučevanju EFL za učence z motnjo avtističnega spektra.

 

3 Ključna učna načela, ki so bila uporabljena v tej študiji primera za podporo učencem z motnjo v duševnem razvoju

1. Individualizacija in diferenciacija: Eno od osnovnih načel je prilagajanje izobraževanja individualnim potrebam vsakega učenca. To vključuje oblikovanje prilagojenih učnih načrtov ter prilagajanje učnih metod in gradiv, da se prilagodijo različnim učnim slogom, prednostim in izzivom učencev z motnjami v duševnem razvoju. Pri otrocih z avtizmom to pogosto pomeni zagotavljanje jasnih, strukturiranih nalog in uporabo vizualnih pripomočkov ali tehnologije za boljše razumevanje.
2. Vključujoče izobraževanje: Drugo poudarjeno načelo je vključevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju, vključno z avtizmom, v redne razrede, kadar koli je to mogoče. To ne vključuje le fizičnega vključevanja, temveč tudi ustvarjanje spodbudnega učnega okolja, v katerem se vsi učenci počutijo cenjene in imajo enake možnosti za sodelovanje in uspeh. Inkluzivno izobraževanje spodbuja sodelovanje med vsemi učenci ter spodbuja razumevanje in spoštovanje različnosti.
3. Vključevanje staršev in skupnosti: Vključevanje staršev in širše skupnosti v izobraževalni proces je ključno načelo. V diplomskem delu je poudarjen pomen vključevanja staršev v podporo učenju in razvoju otrok z motnjami v duševnem razvoju. Sodelovanje s starši, skrbniki in strokovnjaki lahko zagotovi celovitejši sistem podpore učencem, kar olajša njihovo socialno in akademsko rast.

Ta načela so temeljna za ustvarjanje učinkovitega učnega okolja za učence z učnimi težavami, saj jim zagotavljajo podporo, ki jo potrebujejo, da lahko v učilnici za učenje slovenščine in zunaj nje dosežejo svoj polni potencial.

 

Strategije, uporabljene v okviru študije primera

Za podporo učencem z učnimi težavami in zlasti učencem z avtističnim spektrom (ASD) je bila uvedena vrsta orodij (vključno z diagnostiko). Te strategije vključujejo:

1. Prilagajanje poučevanja različnim učnim stilom: Učitelji so imeli več pristopov k poučevanju, ki so ustrezali različnim potrebam otrok z motnjami avtističnega spektra, na primer vizualni, slušni ali kinestetični pristop. Pri tem so uporabljali vizualne pripomočke, dejavnosti in celo tehnologijo, da bi zagotovili temeljit učni proces in spodbudili sodelovanje.
2. Individualni učni načrti (ILP): Avtor je raziskal, kako so učni načrti, prilagojeni posebnim značilnostim in sposobnostim vsakega učenca z motnjo avtističnega spektra, ključnega pomena za spodbujanje njegovega učenja. Načrti za izgradnjo sistematične enote so bili običajno vezani na določene cilje in so omenjali posebne metode poučevanja in popravke, ki so bili narejeni za spodbujanje učenja.
3. Sodelovanje s podpornimi službami in strokovnjaki: Učitelji, ki so zaposleni, kronično sodelujejo z osebjem posebnega izobraževanja, terapevti in drugimi podpornimi službami, da bi celostno zadovoljili potrebe učencev z motnjami avtističnega spektra. Z njihovim brezskrbnim združevanjem interdisciplinarnega pristopa so bile naše potrebe izpolnjene.
4. Strategije za spreminjanje ali ustvarjanje učnega gradiva, ki ustreza različnim sposobnostim: V primeru je bila predstavljena sprememba učnih dokumentov in gradiv, da bi ustrezala zmožnostim in sposobnostim vsakega učenca. Načrt je bil dvodimenzionalen, kar je vključevalo uporabo preprostih stavkov, zagotavljanje jasnih, lahko razumljivih in dajanje virov, ki so urejeni vidno in so predvidljivi.
5. ustvarjanje pozitivnega in spodbudnega okolja v razredu: Šole so zgrajene na temeljih učiteljev, ki ustvarjajo takšno okolje v razredu, ki je skrbno, sprejemajoče in v skladu z edinstvenimi zahtevami posameznika. Zagotavljanje občutka skupnosti, spodbujanje pozitivnih interakcij med vključenimi učenci in izvajanje metod za zmanjševanje anksioznosti in stresa učencev – posebnost učencev z motnjami avtističnega spektra je del stavka, o katerem govorimo.
6. Drugo: Drugi učenci so uporabljali tehnologije in pomožne naprave za podporo učenju, učitelji so se stalno strokovno izpopolnjevali na področju avtističnih motenj in učnih strategij.

 

Rezultati in učinek

Ocena v študiji primera je bila sestavljena iz več delov:

1. Intervjuji in vprašalniki: Podatki (gradivo) so bili zbrani od učiteljev EFL z intervjuji in vprašalniki, katerih namen je bil razumeti njihove prakse, metode in izzive, s katerimi se učitelji soočajo pri poučevanju učencev z motnjami avtističnega spektra (motnje avtističnega spektra).
2. Kvalitativna analiza podatkov: V skladu z raziskavo smo od učiteljev, ki so sodelovali v programu, pridobili kvalitativne in kvantitativne podatke, da bi se seznanili z njihovimi metodami, strategijami, ki jih uporabljajo v razredu, in njihovim vplivom na učence.
3. Primerjalna analiza: Raziskava je vključevala primerjavo učnih metod in učnih okolij v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, da bi našli skupne težave in strategije, ki so pokazale dobre rezultate pri učenju učencev z motnjami avtističnega spektra in učenju angleščine.

Kakšna je raven ocenjevanja?

Raven ocenjevanja v tej študiji primera je predvsem kvalitativna in kontekstualna:

1. Izkušnje in dojemanje učiteljev: Učitelji EFL med evalvacijo delijo svoje izkušnje, razprava pa razkriva, kako uporabljajo svoje metode pri učencih z motnjami avtističnega spektra, raziskujejo njihove izzive in odkrivajo, kaj potrebujejo.
2. Izobraževalne prakse in politike: V njem so opredeljene prakse in politike izobraževanja kot celote v kontekstu vključevanja otrok z motnjami avtističnega spektra v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in analizirano, kako to vpliva na način poučevanja in učenja učencev z motnjami avtističnega spektra.
3. Učinek na ravni razreda: Vrednotenje je osredotočeno na pregled načinov, kako so različne učne tehnike in intervencije koristne za učence z motnjami avtističnega spektra (MAS) v razredu drugega jezika. Upošteva tudi vpliv na učenje in sodelovanje.

Rezultati in vpliv študije naj bi prispevali k informiranju in izboljšanju izobraževalnih praks, poudarili potrebo po specializiranem usposabljanju in virih za učitelje ter spodbujali bolj vključujoče in učinkovito učno okolje za učence z motnjami avtističnega spektra.

 

Zakaj je lahko ta študija primera koristna za projektno raziskavo?

Študija primera je lahko koristna za projektne raziskave iz več razlogov:

1. Primer prakse vključujočega izobraževanja: Ta raziskava je lahko reprezentativen primer, kako se v osnovnih šolah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji omogoča učenje slovenščine z učnimi težavami za otroke z motnjami avtističnega spektra, in tako služi kot odskočna deska šolam in drugim izobraževalnim ustanovam pri prizadevanjih za izboljšanje inkluzivnega izobraževalnega sistema. Vsebuje resnične primere nekaterih izzivov, s katerimi se bodo učitelji verjetno srečali, ter strategije poučevanja, ki so lahko v pomoč pri pripravi učnih načrtov in usposabljanju učiteljev.
2. Rezultat pregleda ali vrednotenja: Študija primera lahko služi kot rezultat inšpekcijskega pregleda ali evalvacije, ki prikazuje razvoj izobraževalnih primerov, ki se odvijajo v okolju, ki vključuje vključevanje. To je instrument, ki lahko veliko pripomore k spremljanju in izboljšanju učnih strategij, pravilnosti usposabljanj in uporabe učenja na individualni ravni.
3. Povratne informacije učencev: Če bodo učenci z avtizmom spregovorili in prispevali k učnim izkušnjam na področju ASD, bo to glavni vir informacij o uspehu učencev in njihovih pogledih na uporabljene metode. Učenje iz takšnih povratnih informacij je pomembna informacija za izobraževalce, tako za praktike kot za oblikovalce politik, in jim lahko pomaga pri razvoju izobraževalnih programov, ki so v skladu z učnimi potrebami učencev z motnjami v duševnem razvoju.
4. Del raziskovalnega projekta: Ta raziskava, ki se je poglobila v vsa vprašanja, povezana z učenci z motnjo avtističnega spektra, je vreden prispevek k drugim raziskovalnim projektom, katerih cilj je izboljšati kakovost učnih dejavnosti za to posebno skupino učencev. Omogoča empirične podatke in analize, ki bi jih nato lahko uporabili za nadaljnje raziskave in tudi politike na področjih specialnega izobraževanja in akademskega področja tujih jezikov.
5. Orodje za ocenjevanje: Ti rezultati, vključno z metodami, so merilo za primerjavo kakovosti poučevanja EFL ne le za študente z motnjami v duševnem razvoju, temveč tudi za druge organizacije, ki se ukvarjajo s podobnimi vprašanji. Je tudi orodje, s katerim lahko ozaveščamo učitelje, oblikujemo boljše učne načrte in spreminjamo šolsko vzdušje.

Študija primera na koncu zagotavlja praktične in teoretične prispevke na področju izobraževanja, saj ponuja niansirano razumevanje zapletenosti poučevanja EFL za učence z avtizmom. Njene ugotovitve lahko pomagajo pri obveščanju o prihodnjih raziskavah, izboljšanju pedagoških praks, izboljšanju učnih rezultatov ter zagovarjanju potrebne podpore in virov v inkluzivnih izobraževalnih okoljih.

 

Prenosljivost

1. Izobraževalni konteksti: Pri poučevanju učencem z motnjami avtističnega spektra so lahko informacije o učnih metodah, ovirah, s katerimi se srečujejo, in uspešnih praksah koristne za izobraževalne sisteme drugih držav in njihovo prizadevanje za razvoj vključujočega izobraževanja. Glavna načela, ki veljajo v vseh okoljih, vključujejo prilagojen pristop k poučevanju, ustvarjanje varnega okolja v razredu in sodelovanje učiteljev.
2. Politika in praksa: Znanje iz študije primera pomaga oblikovalcem politike, izobraževalcem in raziskovalcem v drugih regijah pri prilagajanju izobraževalne politike in izvajanju akcijskega načrta za vključevanje vseh učencev. Takšna odkritja služijo kot podlaga za razvoj politik in praks za akademike, ki delajo z učenci z motnjami avtističnega spektra v različnih učnih okoljih.
3. Strokovni razvoj: Po analizi in izmenjavi pedagoških strategij in življenjskih izkušenj jo lahko pedagogi po vsem svetu uporabijo za razvoj programa strokovnega razvoja. Z njimi se lahko učitelji specializirajo v načinu komuniciranja z učenci z motnjami avtističnega spektra, kar je ključni del poučevanja jezika.
4. Oblikovanje učnega načrta: Raziskava za študijo primera prinaša informacije o oblikovanju učnih načrtov, kar je prednost za razvijalce učnih načrtov, ki si prizadevajo ustvariti nadaljnje vključujoče učno gradivo in programe.
5. Raziskave in primerjalne študije: Študija primera je lahko podlaga za nadaljnje raziskave v različnih kulturnih in akademskih razmerah, ki vključujejo izvajanje primerjalnih študij, osredotočenih na iskanje univerzalnosti ali specifičnosti učnih praks za študente s posebnimi potrebami.

 

Viri, uporabljeni kot del študije primera

https://www.ccsenet.org/journal/index.php/elt/article/view/36056

1. Pomožne tehnologije za jezikovni pouk:

• Programska oprema za pretvorbo besedila v govor (TTS): pomaga učencem s težavami pri branju s pretvorbo pisnega besedila v govorjene besede, kar pripomore k razumevanju in usvajanju jezika.
• Programska oprema za pretvorbo govora v besedilo (STT): Ta tehnologija pomaga učencem s težavami pri pisanju, saj jim omogoča, da govorijo v mikrofon in da se njihove besede pretvorijo v besedilo.
• Aplikacije za vizualno načrtovanje: Te lahko učencem z motnjami avtističnega spektra pomagajo razumeti dnevno rutino in urnike, zmanjšajo tesnobo in pomagajo pri upravljanju razreda.
• Interaktivne učne platforme: na primer tablični računalniki in pametne table, na katerih lahko tečejo izobraževalne aplikacije, namenjene izboljšanju učenja jezikov z interaktivnimi dejavnostmi.

2. Izobraževalno gradivo in viri:

• Prilagojeno učno gradivo: Prilagojene vsebine, ki ustrezajo učnim potrebam in stopnjam učencev z motnjami avtističnega spektra, pogosto vključujejo vizualne pripomočke in jasen, preprost jezik.
• Socialne zgodbe: Kratki opisi situacij, dogodkov ali dejavnosti, vključno s specifičnimi informacijami o tem, kaj in zakaj lahko pričakujemo v teh situacijah, so lahko zelo koristni pri učenju socialnih in jezikovnih spretnosti učencev z motnjami avtističnega spektra.

3. Sodelovanje in podporne mreže:

• sodelovanje z logopedi, psihologi in drugimi strokovnjaki pri razvoju in izvajanju učinkovitih učnih strategij.
• Povezovanje s spletnimi forumi, izobraževalnimi spletnimi stranmi in strokovnimi omrežji, ki se osredotočajo na posebno izobraževanje in poučevanje ZJF.

 

Kritična vprašanja

1. Pomanjkanje specializiranega usposabljanja za učitelje: Prvi izziv je, da učitelji EFL pogosto niso usposobljeni za posebne strategije za učinkovito poučevanje otrok s to motnjo. To vključuje prepoznavanje posebnih učnih pristopov za motnje avtističnega spektra, govornih ovir in pravih prilagoditev za povečanje učinkovitosti učenja.
2. Neustrezni viri in podpora: Med viri, kot so podporne tehnologije, prilagojeno učno gradivo in pomočniki ali terapevti, ki so potrebni za pomoč učencem z motnjami avtističnega spektra pri učenju, imajo šole le stežka dovolj denarja za njihovo nakup.
3. Nedosledne prakse vključujočega izobraževanja: V nekaterih šolah je izvajanje inkluzivnega izobraževanja zelo različno, v drugih pa se še vedno trudijo vzpostaviti ustrezno inkluzivno okolje. Posledica takšnih nedoslednosti je neustrezno izobraževanje večine učencev z motnjami avtističnega spektra.
4. Komunikacijski izzivi: Učenci z motnjami avtističnega spektra imajo pogosto velik izziv pri sporazumevanju in maternem jeziku. Zaradi tega težko polno sodelujejo pri dejavnostih učenja jezika ter se povezujejo z drugimi učenci in učitelji.
5. Družbeno vključevanje: Vzpostavitev prijaznega vzdušja v razredu, kjer so učenci z motnjami avtističnega spektra zlahka sprejeti med vrstnike, je lahko za učitelje težavna naloga. Pri učenju jezika se ti učenci morda spopadajo s socialnimi odtenki in skupinsko dinamiko, ki včasih krepijo občutek osamljenosti.
6. Prilagoditev učnega načrta: Prilagoditev učnega načrta za učenje slovenščine z učnim jezikom glede na različne in posebne potrebe učencev z motnjo avtističnega spektra je težka in zapletena naloga, saj je treba učne načrte individualno prilagoditi, kar je težko pravilno izvesti.
7. Vključevanje staršev in skupnosti: Pomembno je v izobraževanje vključiti starše in širšo skupnost, vendar je to izziv. Poiskati je treba komunikacijske kanale in partnerstva, ki delujejo pri podpori učencem.

 

Kakršno koli dodatno znanje, ki ga lahko pridobimo iz tega primera študije primera

1. Pomen zgodnje intervencije in stalne podpore: Zgodnje posredovanje in izobraževalna podpora učencem z motnjami avtističnega spektra lahko bistveno spremenita njihovo pripravljenost za učenje angleškega jezika.
2. Vloga okolja pri učenju: Osrednje značilnosti učnega okolja vplivajo na socialne in fizične elemente pri učnih rezultatih otrok z motnjami avtističnega spektra. Urejeno, načrtovano in podporno okolje lahko izjemno prispeva k izboljšanju njihove učne rasti.
3. Prednosti multidisciplinarnega pristopa: Sodelovanje v partnerstvu s skupino strokovnjakov z različnih področij, kot so specialna pedagogika, psihologija ter govorna in jezikovna terapija, bo pripomoglo k oblikovanju celovitega izobraževalnega pristopa k učencem z motnjami avtističnega spektra.
4. Prilagajanje in prilagodljivost pri poučevanju: Prilagodljive metode poučevanja in spremembe učnega načrta je treba oblikovati sistematično, saj imajo učenci z motnjami avtističnega spektra različne učne potrebe. Prilagojene metode poučevanja, ki so odvisne od učnih arhetipov učencev, ustvarjajo boljše učne rezultate in zavzetost.
5. Vključenost proti kakovosti izobraževanja: Vključevanje ne pomeni le vključevanja otrok z avtizmom v redne razrede, temveč tudi zagotavljanje kakovostnega izobraževanja, ki ustreza zahtevam teh učencev.
6. Strokovni razvoj za izobraževalce: Redno strokovno izpopolnjevanje je najboljši način, da se učitelji seznanijo z umetnostjo poučevanja učencev z motnjami avtističnega spektra, vključno z odkrivanjem njihovih posebnih potreb in vključevanjem najučinkovitejših orodij pri poučevanju jezika.
7. Sodelovanje s starši in skrbniki: Aktivno sodelovanje staršev, ki je usklajeno s skrbniki v izobraževalnem procesu, lahko spremeni pravila igre za otroke z motnjami avtističnega spektra. Zato partnerstvo zagotavlja kontinuiteto oskrbe tako doma kot v šoli.
8. Raziskave in prakse, ki temeljijo na dokazih: V študijah primerov so ugotovitve opozorile, da je treba raziskave izvajati kot stalen postopek, odločitve, ki temeljijo na podatkih, pa so v izobraževalnih okoljih preprosto nujne.

 

Dodatne informacije ali viri

Tehnologija in orodja

• Pomožne tehnologije: Orodja, kot so Kurzweil 3000, Dragon NaturallySpeaking in Proloquo2Go, za učence z bralnimi in govornimi težavami.
• Izobraževalne aplikacije: Aplikacije, kot so Endless Reader, Khan Academy Kids in Prodigy Math, je mogoče prilagoditi učnim potrebam učencev z motnjami avtističnega spektra.

Mreženje in skupnosti

• Mreže za specialno izobraževanje: Vključite se v strokovne mreže ali forume, ki se ukvarjajo s posebnim izobraževanjem, da bi izmenjali ideje, izkušnje in najboljše prakse.
• Združenja staršev in učiteljev: Sodelujte z združenji staršev ali drugimi skupinami v skupnosti, da pridobite vpogled in podporo za pobude za vključujoče izobraževanje.

Zagovorništvo

• Skupine zagovornikov: Povezujte se z zagovorniškimi skupinami, ki si prizadevajo za izboljšanje izobraževanja učencev z motnjami avtističnega spektra, in bodite obveščeni o najnovejših raziskavah, politikah in praksah.