“Dobra praksa” – primeri jezikovnega pouka

Preučevana država: Nemčija

Vrsta učnih težav, ki jih podpira dobra praksa

• Težave pri branju in pisanju
• socialne ali čustvene težave
• Splošne ali specifične učne težave
• Nerazvojne težave

 

Cilji in naloge dobre prakse

• Integracija jezikovnega in nejezikovnega znanja: Cilj je preprečiti strogo ločevanje med poučevanjem jezika in drugimi predmeti. Vsebine predmetov, kot so kultura, zgodovina, geografija, okolje ali ekonomija, so vključene v učenje jezika in obratno, kar spodbuja interdisciplinarni pristop, ki krepi jezikovne in predmetno specifične kompetence.
• Izvajanje dvojezičnih in potopitvenih modelov: Dvojezično poučevanje se spodbuja z moduli, zaporedji ali potopitvenimi otoki, ki lahko trajajo različno dolgo in so različno globoki. Ta prožni pristop povečuje motivacijo učencev in spodbuja sodelovanje med učitelji različnih strok, s čimer se izboljšujeta izpostavljenost in učenje v dveh jezikih.
• Razvoj medjezikovnih in posredniških spretnosti: Spodbuja se uporaba strategij, ki učencem pomagajo primerjati in posredovati med različnimi jeziki, kar je še posebej koristno v večjezičnih okoljih. S tem se učenci pripravljajo na dvojezični študij ali na delo v večjezičnih okoljih v prihodnosti.
• Osebna in akademska obogatitev: Šolsko leto v drugi jezikovni regiji ponuja učencem priložnost za osebni in akademski razvoj ter povečuje njihovo samostojnost, samozavest in medkulturno razumevanje. To koristi ne le učencem, temveč tudi družinam gostiteljicam in šolam gostiteljicam.

 

Kratek opis dobre prakse

Najboljše prakse pri poučevanju jezikov vključujejo vključevanje jezikovnega in nejezikovnega znanja, izvajanje prožnih dvojezičnih in potopitvenih modelov, razvijanje medjezikovnih in posredniških spretnosti ter zagotavljanje osebne in akademske obogatitve s potopitvenimi izkušnjami na različnih jezikovnih območjih.

Starost: Modeli praks so namenjeni učencem različnih starosti, predvsem srednješolcem (od 9. do 11. razreda).

Trajanje: Trajanje programov imerzije in dvojezičnega izobraževanja je lahko različno. Na primer, izvajajo se lahko kot del posebnih šolskih projektov ali modulov, ki trajajo različno dolgo, od nekaj dni do celih šolskih let. Pomemben primer je “šolsko leto partnerskega jezika”, ki vključuje celotno šolsko leto, preživeto na drugem jezikovnem območju.

Nastavitev: Ti programi se izvajajo v šolah v različnih regijah, pri čemer se poglobljeno in dvojezično poučevanje izvaja v osnovnih in srednjih šolah. Model imerzijskih otokov se uporablja v šolah v kantonu Aargau, medtem ko je “partnersko jezikovno šolsko leto” na voljo v vseh 26 švicarskih kantonih.

 

3 Ključna učna načela, ki so bila uporabljena v tej dobri praksi za podporo učencem z motnjami v duševnem razvoju

Tri ključna učna načela, uporabljena v tej dobri praksi za podporo učencem z učnimi težavami, so:

1. Multimodalno učenje: To načelo vključuje uporabo različnih virov, vrst besedil in avtentičnih besedil, kar učencem omogoča, da se z gradivom seznanijo po več čutnih poteh. Podpira naključno in izkustveno učenje, ki je lahko še posebej koristno za učence z učnimi težavami.
2. Integrirana didaktika: Pristop združuje splošno didaktiko, didaktiko prvega in drugega jezika (L1 in L2), didaktiko nejezikovnih predmetov in večjezično didaktiko. Ta celostna metoda pomaga povezati različna področja učenja, zaradi česar so vsebine dostopnejše učencem z različnimi učnimi potrebami.
3. Sodelovalno in avtonomno učenje: Spodbujanje učencev k sodelovanju in samostojnemu delu je temeljni vidik dobre prakse. Vključuje dinamične tehnike sodelovanja in spodbuja samostojno učenje, kar lahko poveča motivacijo in zavzetost, kar je ključno za podporo učencem z učnimi težavami.

 

Strategije, ki se uporabljajo kot del dobre prakse

Drugo:

• Multimodalni učni pristopi
• Interdisciplinarno sodelovanje
• Uporaba avtentičnih gradiv

 

Rezultati in učinek

Ocenjevanje v modelih dobre prakse vključuje različne ocenjevalne instrumente, namenjene raziskovanju učinkov dvojezičnega poučevanja na predmetne in jezikovne kompetence. Te ocene se osredotočajo na oblikovanje pomena v različnih jezikih, stališča, motivacijo in kognitivne strategije. Vključujejo sodelovanje učencev, učiteljev, šol, organov in staršev.

Raven ocenjevanja je različna, od ocenjevanja v razredu do institucionalne in politične ravni. Z ocenjevanjem v razredu se meri uspešnost učencev pri nejezikovnih predmetih, ki se delno ali v celoti poučujejo v drugem jeziku (L2). Na širši ravni institucionalne ocene preučujejo izvajanje in rezultate dvojezičnega izobraževanja v šolskih okrožjih in kantonih ob podpori izobraževalne politike in finančni podpori zveznih in kantonskih oblasti.

 

Dokazi, zakaj je to primer dobre prakse

Projekt je bil prepoznan in uporabljen kot primer dobre prakse. Prejel je evropski jezikovni znak, kar dokazuje njegov uspeh in vpliv. To priznanje kaže na formalni postopek pregleda in ocenjevanja.

Povratne informacije učencev so bile pozitivne, saj so pokazale manj strahu pred napakami in večjo toleranco do dvoumnosti. Ocene v dvojezičnih razredih so pokazale dobre rezultate pri nejezikovnih predmetih, ki se delno ali v celoti poučujejo v drugem jeziku. Učenci in njihovi učitelji so poročali o pozitivnih izkušnjah in rezultatih.

Projekt je del različnih raziskovalnih pobud, katerih cilj je raziskati učinke dvojezičnega poučevanja na predmetne in jezikovne kompetence, stališča, motivacijo in kognitivne strategije. Številni pilotni projekti so bili podprti s spremljevalnimi ukrepi za oceno njihovega učinka.

 

Prenosljivost

Dobra praksa, opisana v dokumentu, je zaradi več ključnih dejavnikov zelo prenosljiva:

Interdisciplinarno sodelovanje: Pristop povezuje poučevanje jezika z nejezikovnimi predmeti, zaradi česar ga je mogoče prilagoditi različnim izobraževalnim kontekstom in predmetom. Ta prilagodljivost omogoča drugim regijam in izobraževalnim sistemom, da sprejmejo in spremenijo prakso, da ustreza njihovim posebnim potrebam.

Podpora iz izobraževalnih politik: To prakso podpirajo izobraževalne politike na zvezni in kantonalni ravni, kar predstavlja okvir, ki ga lahko posnemajo tudi druge regije. Ta podpora politike vključuje finančno podporo in institucionalno priznanje, ki lahko pripomore k prilagoditvi prakse na različnih področjih.

Celostno in multimodalno učenje: Poudarek na multimodalnem učenju s pomočjo avtentičnih besedil in interdisciplinarnih metod povečuje njegovo uporabnost. Šole lahko ta načela zlahka vključijo v obstoječe učne načrte, kar spodbuja bolj dinamično in zanimivo učno okolje za učence.

 

Viri, ki se uporabljajo kot del dobre prakse

Viri, ki se uporabljajo kot del dobre prakse

• Multimodalno učno gradivo: Pri dobri praksi se v podporo učenju uporabljajo različna avtentična besedila in multimodalni viri. Ta vključujejo pripovedna, opisna in razlagalna besedila pri različnih predmetih. Primeri so na voljo na naslednjih spletnih straneh:

Projektdokumentation Îlots immersifs: https://edudoc.ch/record/127758

• Orodja za sodelovalno učenje: Vključujejo dinamične tehnike za skupinsko delo in izpolnjevanje nalog. Ta orodja spodbujajo komunikacijo med učenci z različnimi maternimi jeziki.

 

Uporaba podpornih tehnologij pri pouku jezikov:

• Digitalne platforme in orodja: Čeprav v dokumentu podporne tehnologije niso posebej navedene, je vključitev različnih orodij IKT predvidena v okviru najboljših praks. Te tehnologije lahko podpirajo diferencirano učenje in dostopnost za učence z učnimi težavami.
• Primeri vključevanja IKT: Spodbuja se uporaba interaktivnih platform za dvojezično in poglobljeno poučevanje, da se poveča vključenost in zagotovi multimodalna podpora.

 

Kritična vprašanja

Kritična vprašanja, s katerimi se srečujemo pri dobri praksi

• Kontekstualni in kognitivni dejavniki: Pri dvojezičnem pouku je treba upoštevati različne kontekstualne, kognitivne, družbene in organizacijske dejavnike. Učno okolje v šoli ne more ponoviti pogojev usvajanja prvega jezika, kar predstavlja edinstvene izzive pri doseganju naravnega učenja jezika.
• Zahtevnost izvajanja: Izvajanje celovitih dvojezičnih modelov, kot je popolna ali delna imerzija, je zahtevno. Ti modeli zahtevajo veliko priprav in podpore šol, staršev in včasih tudi organov ter finančna sredstva.
• Institucionalni in politični izzivi: Čeprav so oblike dvojezičnega pouka omenjene v zakonodajnih besedilih in učnih načrtih na zvezni in kantonalni ravni, dvojezično izobraževanje še ni trdno uveljavljeno v celotnem švicarskem izobraževalnem prostoru. To kaže na potrebo po nadaljnjem vključevanju in sprejemanju v izobraževalne politike in prakse.
• Usposabljanje in podpora učiteljem: Za uspešno izvajanje dvojezičnih metod poučevanja je potrebno stalno usposabljanje in podpora učiteljev. To vključuje usposabljanje na področju jezikovne in predmetne didaktike, da se obravnava interdisciplinarna narava dvojezičnega izobraževanja.

Ta kritična vprašanja opozarjajo na zapletenost in zahteve, ki so potrebne za uspešno izvajanje in ohranjanje prakse dvojezičnega izobraževanja v šolah.

 

 

Kakršno koli dodatno znanje, ki ga lahko pridobimo iz tega primera dobre prakse

Dodatno učenje iz najboljših praks

1. Poudarek na avtentičnih učnih okoliščinah: Dobra praksa vključuje vključevanje učencev v resnične kontekste uporabe jezika, kar jim pomaga pri učenju na bolj naraven in privlačen način. Ta pristop se lahko uporablja v različnih izobraževalnih okoljih, da se izboljša usvajanje jezika, saj postane učenje bolj relevantno in praktično.
2. Pomen multimodalnega učenja: Uporaba različnih učnih gradiv, vključno z besedili, avdiovizualnimi pripomočki in interaktivnimi dejavnostmi, podpira različne učne stile in potrebe. To strategijo je mogoče sprejeti, da bi zadovoljili različne učne želje učencev ter tako izboljšali njihovo vključenost in ohranjanje znanja.
3. Povezovanje jezika in vsebine: Učenje jezika v kombinaciji z nejezikovnimi predmeti, kot sta zgodovina ali naravoslovje, ne izboljša le jezikovnih spretnosti, temveč izboljša tudi predmetno znanje. Ta integrirani pristop je lahko koristen pri spodbujanju globljega razumevanja in uporabe tako jezika kot predmeta.
4. Sodelovalna učna okolja: Spodbujanje sodelovanja med učenci, zlasti v večjezičnih okoljih, spodbuja spodbudno učno okolje. Spodbuja medvrstniško učenje in pomaga učencem razvijati komunikacijske spretnosti in spretnosti timskega dela, ki so dragocene tudi zunaj učilnice.
5. Usposabljanje učiteljev in strokovni razvoj: Stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev je ključnega pomena za uspeh dvojezičnih in potopitvenih programov. Usposabljanje tako na področju jezikovnih kot vsebinskih metodologij poučevanja lahko učiteljem pomaga pri učinkovitem izvajanju najboljših praks v njihovih razredih.

 

Dodatne informacije ali viri

Dodatne učne točke:

• Multimodalno učenje: Poudarjanje uporabe različnih učnih gradiv, vključno s pripovednimi, opisnimi in razlagalnimi besedili, podpira različne učne stile in potrebe, zaradi česar je učni proces bolj privlačen in učinkovit.
• Interdisciplinarni pristop: Vključevanje jezikovnega pouka z nejezikovnimi predmeti pomaga pri spodbujanju globljega razumevanja in uporabe tako jezika kot predmeta.
• Sodelovalno učenje: Spodbujanje sodelovanja med učenci ustvarja spodbudno učno okolje ter izboljšuje komunikacijske spretnosti in veščine timskega dela.
• Usposabljanje učiteljev: Za uspešno izvajanje dvojezičnih in poglobljenih programov je ključnega pomena stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.